Mo? pozitivnih misli

PODALJŠAJTE SI ŽIVLJENJE ZA SEDEM LET

Pozitivno razmišljanje je, tako kot denimo ?ustvena inteligenca, eden od že dalj ?asa izredno priljubljenih znanstvenih konstruktov, ki je ne le dobra osnova nepreglednega števila priro?nikov za lepše življenje, temve? tudi strokovno utemeljena osnova uspešnosti na zasebnem in poslovnem podro?ju. Kot oblika razmišljanja in delovanja lahko vse s predpono "pozitivno" dokazano prispeva k bolj zdravemu, kakovostnemu in nenazadnje tudi daljšemu življenju.

MO? UMA

?e želimo razumeti ?ar pozitivnega razmišljanja, moramo najprej razumeti mo? svojega uma. Iz nje namre? izvira vse, tudi zmožnost preusmeritve negativnih misli v pozitivne in filozofije vdanosti v usodo v filozofijo navduševanja nad vsakim dnem posebej.

Najprej nekaj statistik, ki dokazujejo, kakšno neverjetno mo? ima um. Znanstveniki dokazujejo, da se kar 75 odstotkov vseh primerov slabega po?utja in bolezni za?ne v glavi. To velja tudi za stres, ki je, dokazano, prvi povzro?itelj utrujenosti in bolezni. Dokazano je tudi, da uporabljamo samo 10 odstotkov svojih možganov – ostalih 90 odstotkov pa nikoli pravilno (izra?un je preprost: 10 odstotkov uma povzro?a 75 odstotkov vseh bolezni!), ter da ljudje z zdravim in pozitivnim odnosom do življenja živijo bolj kakovostno, ker znajo uporabljati mo? uma.

Naše misli v veliki meri vplivajo na naša ?ustva in osebne probleme. Negativne misli so zna?ilne za slabo razpoloženje in depresijo, pozitivne misli pa gredo z roko v roki z ob?utki sre?e in zadovoljstva. Raziskave dokazujejo, da razmišljanje o veselih ali žalostnih stvareh v navalu jeze pogosto povzro?i intenziviranje teh ?ustev. Razmislite, kako slabo se po?utite, ?e dvajset minut razmišljate o najslabših besedah, s katerimi vas je kdo ozmerjal, o najslabšem trenutku (obdobju) vašega življenja ali o vseh svojih spodrsljajih in napakah. Iz navade razmišljati o negativnih stvareh nas potegne še globlje v potrtost. Jezne misli dodatno otežijo umirjanje, razumevanje stališ? drugih in racionalne odzive. ?e se ne pojavi rešitev, nas jezne misli še naprej držijo v napetosti, vznemirjenju in tesnobi.

Um ustvari skoraj vse v našem življenju – dobro in slabo. Edini razlog za to, da življenja ne izkoristimo v popolnosti, je, da ne vemo, kako uporabljati glavo, da bi dosegli to, kar želimo. Podobno velja za preklop iz negativnega v pozitivno razmišljanje ter za odnos do življenja in sveta nasploh.

PESIMISTOV POGLED NA SVET: VDAN V USODO

Za pesimista je zna?ilno prepri?anje, da je kriv za vse slabo, kar se mu dogaja v življenju, da se bodo slabe stvari vedno dogajale in da bodo vplivale na vsak vidik njegovega življenja. Da bo torej njegovo življenje vedno slabo. Zato se ?uti nemo?nega, vnaprej se vda v "usodo" in je pogosto depresiven, negativno naravnan in cini?en. Negativnost je nekakšna obramba pred vsem, kar mu gre narobe, a tudi pred ljudmi, ki so z njim neprijazni. To je, z drugimi besedami, oblika samoobrambe, v ozadju katere sta jeza in strah.

Negativne misli prepoznamo po njihovi skrajni naravi. To so posploševanja, ki uporabljajo besede "vedno", "nikoli", "ne", "karkoli", "vsakdo", "vsi", "nih?e", "ne (z)morem" itd. ("Sem najslabši možen ekstremist na svetu", "Vedno vse pokvarim", "Nih?e me ne razume", "Nikoli ne bom znala plesati", "Tega ne prenesem" …) Zanje so zna?ilne negativne oznake, kot so "popoln polom", "dolgo?asen", "rojena zguba", "slaba mati" … ?e takšne oznake v jezi apliciramo na drugega ?loveka, smo še bolj jezni ali vznemirjeni.

Ko o sebi iz navade razmišljamo v negativnem smislu, torej z negativnimi oznakami, se opredelimo na na?in, ki zmanjša možnost sprememb. Ljudje, ki to po?nejo, se podzavestno podredijo družbeni vlogi, ki jo implicira njihovo razmišljanje. Otroci, ki jih starši nenehno žalijo in ponižujejo, so prepri?ani, da je to, kako jih starši "definirajo", res. Ti otroci imajo nizko raven samospoštovanja in le malo možnosti za to, da bodo v življenju razmišljali pozitivno oziroma se spremenili. Enako velja v primeru, ?e odrasli o sebi razmišljajo kot o dolgo?asnih, zapitih, vzkipljivih, zasvojenih, nevroti?nih itd. – takšne vloge namre? pogosto prevzamejo tudi v resnici.

Dodati velja, da obstaja razlika med negativnimi mislimi in percepcijo ne?esa negativnega. Ali je spoznanje, da partnerski odnos razpada, negativno razmišljanje? Ne, toda že razmišljanje v smeri, da se bo odnos le še slabšal, samo zato, da bi potrdili dejstvo, da je v njem nekaj narobe in preusmerili pozornost na problem, ni najbolj pozitiven pristop – tako kot tudi ni ugibanje, kdo je kriv, ter premlevanje neizpolnjenih na?rtov in vsega drugega, kar v takšnem odnosu škriplje. Najhuje je, ?e obupamo, še preden ugotovimo, kaj je pravi problem.
Negativno razmišljanje je seveda neproduktivno in zavajajo?e. Slabo po?utje samo poslabša, zaradi negativne naravnanosti pa ravnamo še bolj v navzkrižju s cilji, ki jih želimo dose?i. Bolj negativno ko razmišljamo, slabše se po?utimo, in nasprotno: pozitivno, optimisti?no razmišljanje nam daje ve? možnosti za uspeh pri delu in v zasebnem življenju.

OPTIMISTOV POGLED NA SVET: "NI ŠE KONEC SVETA …"

V nasprotju s pesimistom optimist verjame, da so neprijetni dogodki v njegovem življenju samo za?asni in da so vsi problemi (ali pa vsaj ve?ina) rešljivi. Z drugimi besedami: vsaki? znova, pa naj mu gre še tako slabo, je prepri?an, da "še ni konec sveta". Na ve?ino dogodkov v življenju se odzove pozitivno; svoje odzive in razlage nadzira, s tem pa tudi svoje ob?utke in ?ustva. Obenem se še kako dobro zaveda tega, da lahko uspešno nadzira le sebe, ne pa tudi zunanjega sveta. Zaveda se, da se mora, ?e želi biti sre?en in miren, nau?iti pozitivno odzivati na vsak dogodek, pa naj je še tako neprijeten. Oborožen s takšnim pozitivnim pristopom ima okoli sebe š?it, ki ga varuje pred negativnimi odzivi. Seveda to ne pomeni, da zavaja samega sebe in da potvarja stvarnost. Pozitivni mislec ni "ubežnik" pred stvarnostjo, kot številni zmotno mislijo, in se ne zaslepi s svojimi fantazijami. Mu pa je dobro jasno, kako se spopasti s stvarnostjo in kako reševati težave.
Prav to je tudi vsa skrivnost pozitivnega razmišljanja. Takšno razmišljanje ni le filozofija, ampak tudi praksa. To je nekaj, kar moramo po?eti vsak dan, kar moramo po?eti ves ?as in vedno znova. To je na?in življenja in ne trenutni navdih. To ni nujno zanikanje vsega neprijetnega, nesprejemljivega in slabega na svetu, marve? le druga?no zaznavanje stvari. Prav tako ne gre za nenehno ponavljanje "pozitivnih" besed ali dopovedovanje samemu sebi, da bo "že v redu".

Pozitivno razmišljanje je konstruktivno razmišljanje. Obsega razmišljanje o pravih rešitvah, reševanje težav, objektivnost, logiko in poštenost, kar je v popolnem nasprotju z zanašanjem na preteklost, s pretiranim obremenjevanjem z dolo?eno zadevo ipd., kar zaznamuje pesimiste. Ta razlika je zlasti o?itna, ko govorimo o partnerskem odnosu. Namesto da bi razmišljali o tem, kako rešiti posamezen problem (optimist), razmišljamo o tem, kaj storiti, da bi se mi po?utili bolje, ?etudi bo problem zaradi tega še ve?ji (pesimist).

Pozitivno razmišljanje vpliva na naše odzive in na to, kako se drugi odzivajo na nas. Je mentalni odnos, ki je odprt do misli, besed in podob, usmerjenih v uspeh, sre?o in zdravje. Zato ima optimist najpogosteje prijetne ob?utke in podobe ter si z lahkoto predstavlja to, kar si v resnici želi dose?i. Zaradi tega ima ve? energije in izžareva odlo?enost. Ker pa je pozitivno razmišljanje, tako kot negativno, v dolo?eni meri "nalezljivo" (vsakdo med nami namre? vpliva na ljudi, ki jih sre?uje v vsakodnevnem življenju), lahko sklepamo, da nam bodo ljudje bolj pripravljeni pomagati, ?e bomo pozitivno naravnani, in nasprotno: negativcem se bodo izogibali. Seveda moramo biti, ?e želimo biti pozitivni do drugih, najprej pozitivni do sebe.

SPODBUDE: NEVTRALIZATORJI NEGATIVNIH MISLI

Eden od najboljših na?inov za spremembo razmišljanja je uporaba spodbud oziroma pozitivnih potrditev, s katerimi se postavimo po robu negativnim mislim in jih s tem nevtraliziramo. Gre za preproste trditve, ki si jih ves ?as ponavljamo ter jih vcepimo v zavest kot navdih za zdajšnje in prihodnje ravnanje, razmišljanje in vedenje, oziroma za na?in spreminjanja vedenja, da bi dosegli kon?ni cilj – pozitivno razmišljanje. Spodbude nam pomagajo premagati ob?utke potrtosti, frustriranosti, negativne naravnanosti.

Seveda morajo biti za to izpolnjeni nekateri pogoji. Predvsem morajo spodbude ustrezati problemu, s katerim se spopadamo; uporabljati moramo besede, ki nas spominjajo na kon?ni rezultat, ki ga želimo dose?i. Pomaga tudi, ?e si pripravimo seznam spodbud, ki ga imamo vedno pri roki. Biti morajo kratke in preproste, sestavljene iz akcijskih besed, ki vzbujajo pozitivne predstave ("Dose?i ho?em to-in-to"), ter nas spominjati na zastavljene cilje in kon?ni rezultat.

Spodbude seveda ni? ne zaležejo, ?e imamo negativne misli; te namre? oslabijo mo? spodbud in na koncu omejijo našo mo? pozitivnega razmišljanja. ?e želimo, da nam spodbude omogo?ijo spremembo, se moramo nau?iti odstraniti negativne misli. Ko nam to enkrat uspe, prevzamemo nadzor nad življenjem in za?nem razvijati vzorce pozitivnega razmišljanja.

POZITIVNO RAZMIŠLJANJE IN OTROŠTVO

Otroci prehajajo skozi ve? faz dvoma in zaupanja vase. Zanje je zna?ilno, da se vedno primerjajo z drugimi in o sebi neredko mislijo slabo. Kot starši jim lahko omogo?imo, da se nau?ijo razmišljati pozitivno. Pomembno je, da otrokom resni?no prisluhnemo in jim pomagamo premagati negativne misli in prepri?anja.

Nekaj zna?ilnih primerov razmišljanja otrok in pozitivnih odgovorov njihovih staršev:
"Ne zmorem."
"Vzemi si ?as in poskusi znova. Verjamem vate."

"Tina me sovraži."
"Zdi se, da te je zavrnila, zagotovo ti ni lahko. Vem, da si želiš, da bi te imela rada. Zapomni si, da si prijazen otrok in ?udovita oseba, ne glede na to, kaj Tina ali kdo drug re?e ali stori. Kaj veš, morda pa Tino pesti težava, ki ni povezana s teboj?"

"V matematiki sem zani?!"
"Takšni ra?uni so ti neko? že šli od rok in vem, da jih znaš rešiti. Sicer pa, nih?e ni dober v vsem."

"Tako sem neroden. Nikoli se ne bom nau?il rolati."
"Težko se je nau?iti ne?esa novega. Se spomniš, kako težko je bilo, ko si prvi? stopil na smu?i? Ampak bil si vztrajen in zdaj si dober smu?ar."

Simuliranje pozitivnega odnosa je eden od naju?inkovitejših vzgojnih ukrepov. Otroci se u?ijo skozi to, kako živijo, zato se nau?ite predstavljati svoje misli pozitivno. Predvsem pa moramo biti kot starši pozorni na lastno vedenje. Kakšne so naše vrednote in kako jih sporo?amo otrokom? U?iti jih moramo stvari, ki so v življenju res pomembne. Pogovarjajmo se o tem, zakaj je naše življenje "bogato": zaradi dobre družine, prijateljev, vsakodnevnih radosti in malenkosti. Otroke spodbujajmo, naj opišejo, kaj je na njihovih prijateljih posebnega, enkratnega. Naj opisujejo njihove zna?aje in konji?ke, ne tega, kar imajo. Otroci namre? pogosto povezujejo dobre ob?utke z gmotnimi dobrinami. Kadar nam otrok re?e, da je njegov prijatelj sre?en, ker živi v veliki hiši, ga vprašajmo, zakaj naj bi bil zaradi velike hiše sre?nejši od njega. Izkoristimo to priložnost in sprožimo pogovor o otrokovih pri?akovanjih, stališ?ih in prepri?anjih. Z njim govorimo odprto in ga ne obsojajmo, saj bomo le tako dobili vpogled v otrokova prepri?anja in mu predstavili svoja. Nau?imo ga tudi, kako dober je ob?utek, ko nekomu nekaj podarimo. Otroka odpeljimo v kako dobrodelno ustanovo in mu ponudimo priložnost, da te ob?utke izkusi na lastni koži. Bodimo mu za zgled in ga nau?imo, da najboljših stvari v življenju ni mogo?e kupiti.

VZTRAJNOST, VAJA IN ODLO?ENOST

Tako kot vsako slabo navado je tudi negativno razmišljanje težko spremeniti, vendar se spla?a. Bolj ko um usmerjamo k pozitivnemu in bolj ko urimo pozitivne misli, bolj se naše misli in ob?utki spreminjajo na bolje.

Pozitivno razmišljanje je navada, ki jo pridobimo z veliko vztrajnosti in vaje, predvsem pa odlo?nosti. Uspešni smo namre? le toliko, kolikor smo odlo?eni dose?i zastavljeni cilj.

Ali, izraženo z matemati?no formulo:
Uspeh = ideja + odlo?enost.
Ideja – odlo?enost pa je le pobožna želja, fantazija, zapravljanje ?asa in dragocenih virov.

Prav tako kot negativno razmišljanje!

NEKAJ NASVETOV ZA RAZVOJ POZITIVNEGA MIŠLJENJA

• V svojih notranjih dialogih uporabljajte pozitivne besede, kot so "zmorem", "sposoben sem", "možno je" itd.
• Svoje notranje dialoge dopolnite z ob?utki sre?e, mo?i in uspeha.
• Negativne misli zamenjajte s konstruktivnimi, sre?nimi mislimi.
• V pogovorih z drugimi uporabljajte besede, ki izražajo ob?utke mo?i, sre?e in uspeha.
• Pred posameznim dejanjem si jasno predstavljajte rezultat, ki ga želite dose?i. 
• Vsak dan preberite vsaj nekaj navdihujo?e literature.
• Družite se z ljudmi, ki razmišljajo pozitivno.
• Sedite in hodite vzravnano. To krepi samozavest.
• Bodite telesno dejavni.

POZITIVNO RAZMIŠLJANJE IN STARANJE

Znanstveno je dokazano, da ljudje s pozitivnim odnosom do življenja živijo dlje, ter da pozitiven odnos do življenja temu doda ve? let kot izogibanje kajenju in redna telovadba. Ljudje s pozitivnim odnosom do staranja v povpre?ju živijo 7,5 leta dlje kot tisti, ki se s staranjem ne morejo sprijazniti.

U?inek pozitivnega razmišljanja na staranje je ve?ji od klasi?nih "zdravniških" meril, kot sta nizek krvni tlak in nizka raven holesterola v krvi, ki naj bi življenju dodala po štiri leta.

Srce in arterije starejših ljudi, ki podležejo negativnim stereotipom o staranju, se ne odzivajo dobro na stres.

KAKO SE ZNEBITI NEGATIVNIH MISLI?

• Za za?etek jih zapišemo ali celo posnamemo, in to vsaki?, ko se negativna misel pojavi ali pa nekdo/nekaj prispeva k našemu slabemu po?utju.
• Negativne misli sproti preverjajmo. Nanje bodimo posebno pozorni v obdobju, ko se nam razpoloženje znatno spremeni; misli v takem trenutku bodo bolj verjetno slabe.
• Negativnih misli nikoli ne ocenjujmo takrat, ko se nam razpoloženje poslabša, ampak pozneje, ko bomo umirjeni. – Najbolj izrazite so, kadar smo jezni, depresivni ali ?ustveno vzdraženi.
• Ko enkrat prepoznamo negativne misli, si za vsako zapišimo nekaj pozitivnih trditev. Najprej se osredoto?imo na to, kako lahko rešimo problem. Ne uporabljajmo preve? poenostavljenih, splošnih besednih zvez, kot so: "Saj ni tako slabo", "To ni res" ali "Poglej še pozitivno plat". Takšne trditve s pogosto rabo izgubljajo vrednost in postanejo klišeji. U?inkovita alternativa se osredoto?i na tiste vidike situacije, ki zares pomagajo. Pozitivna miselna alternativa bi morala zveneti prepri?ljivo in nam pomagati ?utiti to, kar želimo ?utiti, delovati tako, da bo za nas koristno, in se izogibati problemom.
• Pripravimo si seznam najpogostejših negativnih misli in pozitivnih alternativ ter ga preberimo vselej, ko se nam v glavi poraja negativna misel.
• Odlo?imo se, da bomo sre?ni, in glejmo na življenje s svetle plati.
• Poiš?imo razloge za pogost smeh.
• Zaupajmo vase.
• Družimo se s sre?nimi ljudmi.
• Predstavljajmo si le to, kar želimo, da se zgodi.
• Nau?imo se obvladovati misli.
• Nau?imo se koncentracije in meditacije.

Avtorica: Neža Žigon
Objavljeno v Reviji Viva, Vir ?lanka
Prispevek je last avtorice in Revije Viva