Kosmati ljubljen?ki lahko tudi zdravijo

Ste se kdaj, utrujeni od celodnevnih naporov in stresa, po prihodu domov najprej zatekli k svojemu doma?emu ljubljen?ku in si ga posadili v naro?je? Enakomerno božanje razvajenega kosmatinca vas je že po nekaj minutah tako sprostilo, da ste nemudoma pozabili na aspirin, s katerim ste še pred nekaj minutami želeli odpraviti glavobol … Nas lahko živali dejansko pomirijo, ublažijo stres ali celo pripomorejo k zdravljenju?

Zgovoren dokaz, da božanje oziroma dotikanje živali na nas resni?no u?inkuje sproš?ujo?e, so številne uspešne terapije, ki jih ob pomo?i živali izvajajo po vsem svetu. Da pa doma?e živali lastnikom zdravstveno koristijo, že vrsto let nakazujejo številna nezapisana poro?ila in objavljeni podatki.

(foto: Kleminem)

Terapevtske sposobnosti štirinožnih prijateljev
V eni od prvih ameriških raziskav o terapevtski sposobnosti živali so ugotovili, da obstaja pomembna povezava med lastništvom doma?e živali in enoletnim preživetjem bolnikov, zdravljenih zaradi koronarne sr?ne bolezni. Nekatere druge raziskave so pokazale, da lahko ljubkovanje psa ali ma?ka celo znižuje krvni tlak in blaži stres. Posledi?no so v nekaterih bolnišnicah in oskrbnih domovih v Ameriki s?asoma razvili številne terapevtske programe, ki so vklju?evali družabništvo živali. Prvotni osnovni namen vklju?evanja izurjenih štirinožcev je bil zmanjševanje bolnikove tesnobnosti, pozneje pa so z raziskavami dokazali, da terapija z živalmi u?inkovito pripomore k boljšemu po?utju številnih bolnikov.
Psihoterapevti poro?ajo, da so ljudje s cerebralno paralizo po izpostavljenosti terapevtskim živalim bolj sposobni premikati ude ali celo hoditi kot tisti, ki tovrstne terapije niso bili deležni. V psihiatri?nih ustanovah so pri posameznikih, ki se zdravijo zaradi depresije, tako celo izboljšali njihove medsebojne stike.

S pasjimi kosmatinci do ve? socialnih stikov
Ena od zanimivih študij je pokazala, da skrb za živalskega ljubljen?ka dejansko prispeva k pogostejšim socialnim stikom. V raziskavo so vklju?ili deset starejših ljudi, ki so po ve? mesecev sprehajali pse v Centralnem parku v New Yorku ter jih primerjali z ostarelimi sprehajalci brez psov. Na temelju opazovanja so odkrili, da so se lastniki psov trikrat ali petkrat pogosteje pogovarjali z mimoido?imi sprehajalci v parku kot osebe iz njihove kontrolne skupine. Iz nekaterih stikov so se razvili celo prijateljski odnosi. Podoben rezultat so odkrili tudi pri starejših, ki so se na sprehod odpravili z otroki.

Ustreznost terapevtskih živali
Terapevtske programe z živalmi najpogosteje izvajajo v psihoterapiji in pri telesni rehabilitaciji, zato ni naklju?je, da je najpogostejši živalski terapevt prav pes, na drugem mestu pa mu, glede na uporabnost, sledi konj (hipoterapija ali zdravljenje s konjem). V tujini ponekod v terapevtske namene uporabljajo tudi ma?ke, zajce, pritlikave koze ter nekatere glodalce kot so to hr?ki, ?in?ile in morski praši?ki.
Pri vsem tem je treba vedeti, da ni vsaka žival primerna za terapijo. Za terapevtske namene so primerne predvsem neagresivne živali, ki se pustijo veliko božati in nasploh uživajo v stikih s ?lovekom. "Mnoge od teh živali v stiku s ?lovekom izražajo posebno ob?utljivost in inteligenco, saj pogosto ?utijo, katera oseba potrebuje posebno pozornost, za katero je bolje, da jo pustijo samo in katera je žalostna ali jezna," zatrjuje ameriški terapevt z živalmi, Efrat Mayan.

Zna?ilnosti terapevtskih psov in konjev
"Pri terapiji s psi, denimo, ni pomembna pasma, temve? predvsem njegov karakter. Terapevtski pes mora imeti predvsem visoko toleranco in prilagodljivost na neprijetne izkušnje, zdravo telo in visok higienski standard," je razložila Breda Kralj, lastnica in vodnica terapevtske psice Teete.
Tudi pri terapevtskem jahanju je zelo pomembna pravilna izbira konja, pri ?emer moramo vedeti, da je konj, tako kot pes, ?redna žival, ki živi v dolo?eni hierarhiji. Posledi?no se ga moramo nau?iti obvladovati v nadrejenem položaju, sicer imamo lahko s približno 500 kilogramov težko živaljo, sicer plašno in nežno, precej težav pri obvladovanju. S terapevtskim konjem si moramo tudi zaupati, saj šele po vzpostavitvi tesnejšega odnosa z njim pride do želenih u?inkov, ki jih lahko ponuja terapevtsko jahanje. Konj, ki je primeren za hipoterapijo, naj bi imel predvsem primeren hrbet, korak in zna?aj.

Zakaj prav živali
Terapevtsko mo? živali uporabljajo po vsem svetu v razli?nih javnih zavodih in ustanovah, kot so domovi za starejše ob?ane, samski domovi, zapori, psihiatri?ne ustanove, bolnišnice … Terapijo z živalmi uporabljajo pri svojem delu predvsem zdravniki, socialni delavci in psihologi.
Za ostarele, zlasti tiste, ki trpijo zaradi socialne izolacije, slabe samopodobe in pomanjkanja zanimanja za življenje, ima lahko stik z živalmi neizmeren u?inek. "Živali nam ponujajo brezpogojno ljubezen in so lojalne," pojasnjuje terapevt Mayan. "Starejši ljudje se v?asih bojijo zavra?anja, zaradi ?esar se pogosto socialno izolirajo. V nasprotju z ljudmi pa kosmati ljubljen?ek nikoli ne obsoja osebe, ki ga hrani oziroma ljubkuje. Žival se tudi nikoli ne pritožuje nad posameznikovim videzom, neprijetnim ustnim zadahom ali morebitnim jecljanjem." Priljubljeni kosmatinci lahko služijo kot sprožilci za vzpostavljanje miru s posameznikovo preteklostjo, kar je lahko klju?nega pomena za soo?anje s samim seboj.
"Terapija z živalmi je primerna za otroke, saj imajo radi živali, zato so v igri z njimi veliko bolj sproš?eni, hkrati pa dovzetnejši za u?enje. Pri treniranju psa si izboljšujejo samopodobo, z božanjem se sproš?ajo, z metanjem žogice izboljšajo motori?ne sposobnosti, hkrati pa se v družbi živali u?ijo boljšega sporazumevanja z ljudmi," pojasnjuje Breda Kralj, ki terapijo izvaja ob pomo?i labradorke Teete. "Psi?ka je navajena razdajanja in igre z otroki ter morebitnih udarcev in otroškega drezanja," še dodaja.

Skeptiki in zagovorniki terapije z živalmi
Kljub nekaterim spodbudnim ugotovitvam, do katerih so prišli z raziskavami, pa nekateri dvomijo v uspešnost terapije z živalmi, saj gre praviloma za znanstveno težko dokazljive ugotovitve. Nekateri namre? pogrešajo klini?ne raziskave, ki bi pokazale jasne klini?ne koristi. Kljub želji po ve?ji dokazljivosti o?itnega napredka klientov ob stiku z živalmi je izpeljava statisti?no mo?ne raziskave precej težavna, saj terapevti nikoli ne delajo z denimo 30 ljudmi z identi?nimi zdravstvenimi težavami. Na vprašanje, ali je bila pri nas doslej opravljena kaka raziskava o dejanski u?inkovitosti terapije s psi, vodi?ka Teete pojasnjuje, da ne. "To ni merljivo. Pri uporabnikih merijo anksioznost oziroma strah ob prvem in strah ob zadnjem stiku s psom, pri ?emer lahko ugotovimo, kako dale? sta prišla pes in uporabnik terapevtske usluge. Sicer pa skupine uporabnikov ne moremo poenotiti, ker niti dva med njimi nimata enakih zdravstvenih težav. Otroci s cerebralno paralizo na primer psa uporabljajo za sprostitev, ki jo doživljajo pri božanju."

Zdravljenje z jahanjem konja
V nekaterih jahalnih centrih v Sloveniji izvajajo zdravljenje z jahanjem konja oziroma hipoterapijo, ki je primerna predvsem za ljudi z nevrološkimi gibalnimi motnjami. Terapija je menda uspešna tudi pri zdravljenju razli?nih drugih motenj, in sicer na podro?jih, ki posegajo v duševno zdravje, samopodobo, motnje odvisnosti, vedenjske in osebnostne motnje, u?ne težave itn.
"Hipoterapija je veja fizioterapije, ki invalida z jahanjem na konju aktivira tako telesno kot duhovno. ?udežno razmerje gibanja med ?lovekom in konjem ima še veliko neraziskanih podro?ij, pri ?emer je odkrita le vodilna nitka hipoterapije, ki pa zahteva še veliko sistematskega dela, opazovanj in poskusov," v knjigi Hipoterapija piše višja fizioterapevtka Vanica Petrovi?.
V naravnem zdraviliš?u Topolšica izvajajo hipoterapijo pri multipli sklerozi, in sicer trikrat na teden. Dobri rezultati se kažejo predvsem pri zdravljenju spasti?nosti (40 %), izboljšanju krvnega obtoka, treniranju ravnotežja in krepitvi mišic medeni?nega dna (težave z mehurjem), saj prenos toplote s konja pomembno vpliva na bolnika. "Hipoterapija vpliva tudi na stiskanje in sproš?anje mišic ?revesja, krepitev mišic na rokah in nogah ter na odpravo psihi?nih motenj. Bolnik se pri tem zave, da si upa delati nekaj, ?esar si ni upal niti zdrav. To mu daje psihi?no oporo, ob?utek mo?i in samozavesti," v knjigi pojasnjuje hipoterapevtka Vanica Petrovi?.

Živali ne delajo ?udežev
Kljub številnim strokovnim ugotovitvam o pozitivnih u?inkih terapij z živalmi se moramo zavedati, da je druženje z živalmi zgolj dopolnilo k siceršnji psihoterapiji oziroma telesni rehabilitaciji in ne morebitno nadomestilo za jemanje predpisanih zdravil. Terapija, ki nam jo ponujajo kosmati ljubljen?ki, je namenjena predvsem sproš?anju ter pove?anju gibalnih sposobnosti, zato do nežnih in potrpežljivih štirinožcev ne smemo biti nestrpni.

V Sloveniji je terapevtsko zdravljenje z živalmi novost, ki se uveljavlja v zadnjih nekaj letih. Na vprašanje, koliko je v Sloveniji terapevtskih psov, vodnica Breda Kralj odgovarja, da pozna samo štiri. Na Son?ku, zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije, v juliju in avgustu za otroke prirejajo tedenske tabore, od katerih se je dveh letos prvi? udeležila tudi psica Teeta z vodnico Bredo. Enega od taborov, "Po?itnice na kmetiji za otroke", se je udeležilo 14 otrok, od tega 9 otrok s posebnimi potrebami. Otroci so pomagali pri skrbi za žival, se u?ili trenirati psa in ga vodili na sprehode. Helena Kos, vodja po?itnic za otroke, pravi, da se lahko tabora udeleži kdorkoli, ki se prijavi na internetni razpis. Vodnica Breda terapijo s psom priporo?a predvsem otrokom z razli?nimi boleznimi živ?evja ali fizi?nimi obolenji. In kako poteka terapija s psom? "Pred terapijo dobim podatke o uporabnikovem zdravstvenem in psihi?nem stanju ter o njegovih posebnostih, na osnovi tega pa dolo?im tip igre s psom, ki je zanj primerna. Moja psica obvlada 14 razli?nih iger," pojasnjuje vodnica Teete. Kakšen je dejanski napredek pri tovrstni terapiji? "Tabora se je udeležil kup otrok, ki so sprva zaradi strahu pred psico celo bežali. Ob koncu tabora so celo hoteli piti iz njene sklede in ji metali žogico. Ena od njih je dvanajstletna deklica, ki sprva zaradi hiperaktivnosti ni imela ?asa za ukvarjanje s psico. Pozneje se je izkazalo, da lahko ob pomo?i psa, z veliko potrpljenja, v igro vklju?imo tudi te otroke. Podobna je bilo z desetletnim fantkom, ki je sprva ob stiku s psico kri?al. Na koncu tabora jo je že sam vodil na sprehod, ji prinesel vodo in se delal, da je pes. Ob odhodu domov je želel psico odpeljati domov," svoje izkušnje opisuje Breda. Naloga terapevtov v procesu zdravljenja ob pomo?i živali je tudi dolo?anje bolnikove anksioznosti, na temelju ?esar opazujejo, koliko strahu je dejansko izginilo.

Avtorica: Maja Novak
Objavljeno v reviji Viva
Prispevek je last avtorice in revije Viva.
Vir