Diploma o promociji duševnega zdravja

Promocija duševnega zdravja med študenti univerze v Ljubljani

Avtorici: Anamarija Carotta in Mateja Kurež

Spodaj objavljamo diplomo z zgornjim naslovom avtoric Anamarije Carotta in Mateje Kurež, ker menimo, da je delo zanimivo za širšo javnost.

Ljubljana 2007
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

Anamarija Carotta
Mateja Kurež
Mentorica: asist. dr. Tanja Kamin

 

Ljubljana 2007

Zahvaljujeva se dr. Tanji Kamin za strokovne usmeritve pri pisanju diplomskega dela.
Zahvaljujeva se tudi staršem in vsem, ki sva jih vpletli v najin diplomski proces. Predvsem pa se zahvaljujeva druga drugi.
   
 
PROMOCIJA DUŠEVNEGA ZDRAVJA MED ŠTUDENTI UNIVERZE V LJUBLJANI

Duševno zdravje je pozitivni koncept, ki se ne definira v odnosu do duševnih bolezni ali z odsotnostjo duševnih bolezni. Duševno zdravje je blagostanje ?loveka, njegova ?ustvena in duhovna prožnost, ki mu omogo?a živeti kakovostno življenje. Je integralni del vsesplošnega zdravja, zato je redna skrb za duševno zdravje pomembno. Z višanjem stopnje duševnega zdravja posameznika in družbe se ukvarja promocija duševnega zdravja. Je ve? kot prepre?evanje bolezni in vklju?uje aktivno delovanje promotorjev duševnega zdravja na razli?nih ravneh družbe (politika, gospodarstvo, zdravstveni in šolski sistem) in posameznika. Kljub nujnosti in dobronamernosti promocije (duševnega) zdravja, ta pogosto utrjuje dominantno ideologijo individualizacije zdravja. Individualizacija zdravja skrb in odgovornost za zdravje prenese primarno na posameznika in pri tem zanemari širše dejavnike vpliva na zdravje (ekonomske, politi?ne, družbene strukture itd.). Pomembno vlogo v promociji (duševnega) zdravja imajo množi?ni mediji. Ti niso le prenašalci informacij, temve? vplivajo na percepcijo pomembnosti posamezne zdravstvene teme v javnosti in na interpretacijo zdravstvenih konceptov. V diplomskem delu predstavljava predlog programa za promocijo duševnega zdravja med študenti Univerze v Ljubljani. Oblikovali sva ga na temeljih socialnega marketinga. Ta se nama izmed vseh pristopov k reševanju družbenopere?ih vprašanj, zdi najprimernejši, saj celostno obravnava probleme duševnega zdravja, hkrati pa v izhodiš?e vseh svojih programov postavlja posameznika.

Klju?ne besede: duševno zdravje, promocija, individualizacija, mladi, socialni marketing.

MENTAL HEALTH PROMOTION AMONG STUDENTS OF UNIVERSITY OF LJUBLJANA

Mental health is a positive concept, not only defined in relation to mental illness. Mental health is understood as a person’s general well-being, his emotional and spiritual flexibility that enables him to live a good life, and as such represents an integral part of overall health. Taking care of one’s mental health is therefore important. Improving and increasing mental health includes mental health promotion, which is more than illness prevention and includes activities on different levels of the society (politics, economy, health care, school system) as well as on the level of the individual. Though necessary and well-intended, mental health promotion often consolidates the dominant ideology of individualization, which maintains that taking care of one’s own health is a primary responsibility of each individual, and thus neglects the impact of broader factors affecting health (economic, political and social structures etc.). Mass media play an important role in mental health promotion. They do not just transmit information but influence the agenda setting of health issues and the interpretation of health concepts. In this work we present proposal for mental health promotion for undergraduate students. Proposal is based on the premises of social marketing. In our opinion social marketing is the most appropriate approach to dealing with pressing mental health problems, as it tackles social problems most comprehensively and at the same time tailors all the activities according to the individual: his social circumstances, motives, knowledge, interests etc.
  
Key words: mental health, promotion, individualization, youth, social marketing.

KAZALO

KAZALO    6

UVOD    8

1.    OPREDELITEV DUŠEVNEGA ZDRAVJA    11
1.1    Duševno zdravje kot pozitiven koncept    11
1.2    Vsesplošno zdravje je integracija duševnega in fizi?nega zdravja    14
1.3    Determinante duševnega zdravja    16
1.4    Naraš?anje zanimanja za duševno zdravje    22

2.    OPREDELITEV PROMOCIJE DUŠEVNEGA ZDRAVJA    26
2.1    Promocija duševnega zdravja je ve? kot prepre?evanje duševnih bolezni    26
2.2    Položaj promocije duševnega zdravja v promociji zdravja    27
2.3    Podro?ja izvajanja promocije duševnega zdravja    28
2.3.1    Izvajanje promocije duševnega zdravja v Sloveniji    30
2.4    Pasti promocije duševnega zdravja    33
2.4.1    Individualizacija zdravja, medikalizacija in zdravizem    34
2.4.2    Biooblast, opolnomo?enje in potrošnja zdravja    38
2.5    Množi?ni mediji v promociji duševnega zdravja    40
2.6    Na?rtovanje promocije duševnega zdravja na ravni posameznika    45
2.6.1    Stopnje spreminjanja vedenj    48
2.6.2    Apeli in ton komuniciranja    50

3.    SOCIALNI MARKETING V PROMOCIJI DUŠEVNEGA ZDRAVJA    52
3.1    Bistvo socialnega marketinga    52
3.2    Primerjava socialnega in profitnega marketinga    55
3.3    Socialnomarketinška miselnost    57
3.3.1    Teorija družbene menjave    58
3.3.2    Usmerjenost k posamezniku    59
3.4    Socialnomarketinške veš?ine    62
3.4.1    Osemstopenjski model socialnomarketinškega na?rta    63
4.    PREDLOG PROMOCIJE DUŠEVNEGA ZDRAVJA    75
4.1    Analiza socialnomarketinškega okolja    76
4.1.1    SWOT analiza    77
4.1.2    Analiza konkurence    79
4.2    Analiza ciljne skupine    80
4.2.1    Tradicionalna mladost    81
4.2.2    Postmoderna mladost    82
4.2.3    Negotov in nepredvidljiv svet mladih    89
4.2.4    Odnos mladih do zdravja in duševnega zdravja    90
4.3    Opredelitev bistva, namena in ciljev programa    101
4.4    Priprava promocijske strategije    102
4.5    Pridobivanje finan?nih virov    114
4.6    Priprava na?rta za evalvacijo in nadzor    115

SKLEP    116

LITERATURA    119

INTERNETNI VIRI    125

PRILOGE    128

UVOD

dravje je danes najpomembnejša vrednota, je na?in življenja in vseživljenjski projekt. Posamezniku omogo?a delovati v okolju in uživati polno življenje. Skrb za zdravje je ve?inoma omejena na skrb za telo in telesno zdravje. Osredoto?enost na telo je v skladu z orientacijo zahodne medicine, ki se ukvarja predvsem z zdravljenjem telesa in odpravljanjem težav na telesni ravni. Posamezniki so nenehno obkroženi z informacijami, ki jih opozarjajo na zdrav življenjski stil in na zdravju škodljiva vedenja. Ve?ina teh informacij so priporo?ila in opozorila, kako se izogniti tveganjem za ohranitev dobrega telesnega zdravja. Zaradi množice zdravstvenih informacij se ljudje vedno bolj zavedajo tveganj, ki jih prinaša neupoštevanje zdravstvenih priporo?il in nasvetov.

V primerjavi s promocijo telesnega zdravja je v Sloveniji promocija duševnega zdravja v ozadju, saj se malo akterjev s podro?ja zdravja z njo na?rtno ukvarja. Tisti, ki pa se ukvarjajo s promocijo duševnega zdravja, se v svojih programih osredoto?ajo predvsem na prepre?evanje duševnih bolezni in ne na preventivno skrb za izboljšanje duševnega zdravja posameznikov. Promocija duševnega zdravja je ve? kot prepre?evanje bolezni, saj je duševno zdravje ve? kot odsotnost duševnih bolezni; je pozitiven koncept, ki se povezuje z blagostanjem posameznika (Tudor 1996). Duševno zdravje je opredeljeno s ?lovekovim notranjim duševnim stanjem, s kakovostjo odnosov z drugimi in s sposobnostmi ?loveka, da obvladuje svoje življenje in se uspešno soo?a z razli?nimi stresnimi situacijami. Takšno razumevanje duševnega zdravja sicer najdemo v teoreti?nih opredelitvah duševnega zdravja akterjev s podro?ja duševnega zdravja, vendar v praksi le malo programov dejansko sledi smernicam pozitivnega koncepta duševnega zdravja.

Zato je namen najinega diplomskega dela opredeliti promocijo duševnega zdravja, ki izhaja iz pozitivnega koncepta duševnega zdravja. Osredoto?ili se bova na tisti del promocije duševnega zdravja, ki naj bi v posameznikih vzpodbudil pozitiven pogled na duševno zdravje in jih motiviral, da skrbijo zanj. Skrb za duševno zdravje je pomembna, saj stabilno duševno zdravje pomaga posamezniku, da se konstruktivno soo?a z napetostmi v življenju in jih uspešno premaguje.
Program promocije duševnega zdravja, ki ga bova oblikovali in predstavili, bova zasnovali na izhodiš?ih socialnega marketinga. Socialni marketing je najprimernejši pristop k prostovoljni spremembi vedenj posameznikov, saj najbolj celovito obravnava zastavljeno problematiko in postavlja posameznikove potrebe in želje v izhodiš?e (Kotler 2002, Andreasen 1995 in 2006, Weinreich 1999, Kamin 2006). Ciljna skupina najinega programa promocije duševnega zdravja so mladi oziroma študenti Univerze v Ljubljani, saj so pogosto izpostavljeni stresnim situacijam, pritiskom negotove prihodnosti in drugim psihi?nim obremenitvam. Študentsko populacijo sva izbrali tudi zato, ker poznava njihovo življenjsko situacijo in na?in življenja. S tem sva sposobni ve?je empatije in razvijanja programa promocije duševnega zdravja, ki jim bo bližji.

Diplomsko delo je razdeljeno na štiri dele. V prvem delu opredeliva pojem duševnega zdravja in izpostaviva njegov pozitiven koncept. V nadaljevanju duševno zdravje znotraj vsesplošnega zdravja postaviva v enakovreden položaj telesnemu zdravju in opozoriva na nujnost holisti?nega pogleda na zdravje. Poleg tega izpostaviva determinante duševnega zdravja in razloge za naraš?anje zanimanja za duševno zdravje.

V drugem delu opredeliva promocijo duševnega zdravja in njen položaj znotraj promocije zdravja. Opozoriva na pasti promocije zdravja oziroma na ideološki okvir, znotraj katerega se promocija zdravja izvaja. Prav tako analizirava medije kot posrednike informacij o (duševnem) zdravju in kot soustvarjalce pomenov o duševnem zdravju. V drugem delu se posvetiva tudi na?rtovanju promocije duševnega zdravja na ravni posameznika, kjer izpostaviva smernice strateškega na?rtovanja promocije (duševnega) zdravja.

Tretji del obravnava uporabnost socialnega marketinga v promociji duševnega zdravja. Povzemava bistvo socialnega marketinga in predstaviva socialnomarketinško miselnost in veš?ine. V tem delu predstavljava Kotlerjev osemstopenjski socialnomarketinški na?rt, ki idealnotipsko prikazuje potek priprave socialnomarketinške strategije (Kotler 2002).

?etrti del je prakti?ni del, kjer oblikujeva program promocije duševnega zdravja. Program promocije je zasnovan v sodelovanju z društvom DAM. Društvo že od leta 2004 aktivno deluje na podro?ju duševnega zdravja in je v pomo? vsem, ki imajo težave z duševnim zdravjem. Kljub usmeritvi društva k lajšanju in prepre?evanju duševnih bolezni, so podprli najin predlog promocije pozitivnega koncepta duševnega zdravja. Program je v obliki predloga spletne strani zastavljen kot nadgradnja vsebin, ki jih društvo že ponuja. Poleg predloga spletne strani ponujava tudi zasnovo promocije za novo spletno podstran društva DAM.

Diplomsko delo je rezultat skupnega sodelovanja Anamarije Carotta in Mateje Kurež. Pri pisanju diplomskega dela sva si analizo vsebinskih podro?ij razdelili. Mateja Kurež se je v ve?ji meri posvetila raziskovanju podro?ja duševnega zdravja (prvi del diplomskega dela) in podro?ja promocije duševnega zdravja (drugi del diplomskega dela). Anamarija Carotta je ve?jo pozornost posvetila analizi socialnega marketinga (tretji del diplomskega dela) ter analizi mladih in interpretaciji skupinskih diskusij (poglavje o analizi ciljne skupine v ?etrtem, prakti?nem, delu diplomskega dela). Glavne ugotovitve in zaklju?ke vsakega vsebinskega podro?ja ter promocijsko strategijo v prakti?nem delu sva po razmisleku in posvetu oblikovali skupaj.  

 

	S klikom na ikono na desni strani si lahko ogledate ali prenesete na svoj ra?unalnik Diplomo v celoti . Za branje dokumenta potrebujete Adobe PDF bralnik/prikazovalnik razli?ice 7.0 ali ve?je. Dokumet je  zaš?iten pred spreminjanjem, tiskanjem in kopiranjem besedila. Omogo?eno je le branje dokumenta.
	?e bralnika, prikazovalnika za  Adobe PDF dokumente nimate,  si ga lahko  prenesete in instalirate na svoj ra?unalnik s spletnega mesta podjetja Adobe. Deluje tudi kot prikazovalnik dokumentov PDF znotraj vašega spletnega brskalnika. Bralnik je vsem na razpolago popolnoma zastonj.