WELLBUTRIN XR – Ekspertno mnenje

  WELLBUTRIN XR (bupropionijev hidroklorid)

Pripravil: prof. Andrej Maruši?
psihiater in psiholog, nacionalni koordinator za duševno zdravje pri SZO

Depresijo ali bolje depresivno motnjo tvori cela paleta znakov in simptomov od izrazito individualnih telesnih in psiholoških sprememb pa vse do sprememb posameznikove povezanosti z družbo. Oseba z depresivno motnjo jih ob?uti kot hudo breme, breme pa obstaja tudi za njegove oziroma njene najbližje. Govorimo lahko tudi o bremenu bolezni kot posledicah, ki jih ob?uti širše družbeno okolje. Zaradi utrujenosti, znižane samozavesti, neodlo?enosti in vpada komunikativnosti se namre? zmanjša tudi u?inkovitost na delovnem mestu.

?eprav govorimo o dejavnikih tveganja za razvoj depresivne motnje in o skupinah ljudi, kjer je depresivna motnja pogostejša, velja, da za depresivno motnjo lahko zboli ve?ina ljudi, tako starejši kot mlajši, tako ženske kot moški. Za depresivno motnjo bo vsaj enkrat v svojem življenju zbolela vsaj šestina prebivalcev, ta trenutek pa je depresiven vsak dvajseti med nami. Ker je pogostost depresije kot najpogostejše duševne motnje med vsemi boleznimi v najbolj strmem porastu, se bo ekonomsko breme zaradi depresije predvidoma v prihodnosti še pove?evalo.

Zaradi nepoznavanja ozadja duševnih motenj, vzrokov in povodov ter samih procesov, ki se v telesu odvijajo med duševno motnjo, ter stigme, ki je povezana z duševnimi motnjami, ostaja veliko posameznikov z depresivno motnjo nepravilno zdravljenih ali sploh spregledanih.

Zaradi bremena in naraš?ujo?e pogostosti po eni strani in spregledanosti ter nepravilnega zdravljenja depresije na drugi strani je pomembno, da se družba ob vsakem možnem koraku (na vsakem relevantnem resorju – zdravstvo, šolstvo, delo in družina, … – in znotraj vsake relevantne discipline, denimo medicina, psihologija, socialno delo, …) potrudi izboljšati razmere na podro?ju prepoznavanja in zdravljenja te motnje.

Etiološko je depresija motnja v delovanju možganov na ravni nevrotransmiterjev. Gre za nesinhrono delovanje nevrotransmiterjev, med katerimi velja izpostaviti serotonin, noradrenalin in dopamin. Vsa obstoje?a zdravila za zdravljenje depresije (antidepresivi) so usmerjena v izboljšanje nevrotransmiterskega prenosa, ve?inoma prek pove?anja koncentracije nevrotransmiterjev v sami sinapti?ni špranji. Izpostaviti velja, da so antidepresivna bolj u?inkovita kot nekatera druga znana in v družbi brez zadrege sprejeta zdravila, denimo zdravila za zniževanje visokega krvnega tlaka.

Zdravila iz skupine antidepresivov lahko delimo na take, ki delujejo hkrati na ve? transporterjev, in tiste bolj specifi?ne, ki delujejo le na posamezen transporterski sistem, temu primerno jih poimenujemo serotonergi?ni, noradrenergi?ni in dopaminergi?ni antidepresivi. Tipi?en predstavnik antidepresivov so selektivni (specifi?ni) zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI), ki se v praksi zelo veliko uporabljajo. Ker ima depresija množico razli?nih simptomov, ki niso vedno vsi enako izraženi pri vsakem bolniku, pa je potrebno izbor antidepresiva prilagoditi klini?ni sliki. In tukaj smo soo?eni z zagato, saj je v primerjavi s skupino zaviralcev ponovnega privzema serotonina zdravil, ki bi specifi?no delovala le na noradrenalinski ali dopaminski sistem, mnogo manj.

V Sloveniji je registriran le reboksetin, ki deluje zlasti na noradrenalinski sistem (SNRI). V zadnjih letih je vedno ve?ji poudarek na nekaterih antidepresivnih zdravilih, ki specifi?no delujejo na dva nevrotransmiterska sistema, taki zdravili sta venlafaksin in duloksetin, ki delujeta na serotoninski in noradrenalinski sistem (SSNRI). Žal se ta zdravila lahko predpisujejo le znotraj sekundarnega zdravstva, navadno s strani psihiatrov ali nevrologov, kar je neustrezno, saj se glavnina oseb z depresivno motnjo najprej oglasi pri splošnem ali družinskem zdravniku, ki depresijo ustrezno in kompetentno zdravijo in pozdravijo, a žal so pri izboru zdravila precej omejeni, ?e ne gre za ?isto serotonergi?no depresijo.

Zagotovo pa doslej v Sloveniji še ni bilo registriranega zdravila za zdravljenje depresije, ki bi delovalo le na noradrenalinski in dopaminski sistem. V svetu je takšno zdravilo (bupropion) v uporabi in dokazano u?inkovito že ve? kot 15 let. Bupropion se uporablja za zdravljenje globoke depresije, kar je bilo dokazano s številnimi dvojno slepimi, s placebom kontroliranimi klini?nimi poskusi, tako na hospitaliziranih kot ambulantnih bolnikih. V primerjalnih raziskavah se je bupropion pokazal kot primerljivo u?inkovit glede na druga antidepresivna zdravila. Klini?na praksa je pokazala u?inek bupropiona tudi na tesnobnost, ki je pogosto pridružena depresiji. Prav tako je dokazana tudi dolgoro?na u?inkovitost bupropiona pri prepre?evanju ponovitve depresije.

Obstajajo obsežne klini?ne izkušnje z uporabo bupropiona, ki so pokazale, da je zdravilo varno in dokaj dobro prenosljivo. Od neželenih u?inkov se je le pogostnost suhih ust, slabosti in nespe?nosti statisti?no razlikovala od placeba. Pomembno je, da je bila pojavnost spolnih motenj pri bupropionu najnižja med novejšimi antidepresivi.

Bupropion, zlasti v obliki tablet s prirejenim sproš?anjem pod imenom Wellbutrin XL, ima pomembne prednosti pred obstoje?imi antidepresivnimi zdravili in bo bistveno obogatil ponudbo antidepresivov na slovenskem tržiš?u. Je dokazano klini?no u?inkovit tudi pri hudi depresiji, njegova u?inkovitost se s ?asom ne zmanjšuje, ob tem je dokaj dobro prenosljiv in varen.

Njegove zna?ilnosti ga ne postavljajo v drugo vrsto, pa? pa ob bok vsem doslej poznanim antidepresivom. Z njim vsi, ki zdravimo depresijo (ne le psihiatri, tudi splošni in družinski zdravniki ter drugi) veliko pridobimo, saj je ponudba antidepresivov v Sloveniji pomembno obogatena. Nobenega razloga ni, da bi bupropion bil predpisovan samo s strani psihiatrov, saj se je izbor prvega antidepresiva v Sloveniji že v najve?ji možni meri premestil na ramena splošnih in družinskih zdravnikov. Bupropion je antidepresiv, ki se ga ne sme predpisovati le pri rezistentnih depresijah, pa? pa v enaki meri kot vse druge specifi?ne (denimo SSRI ali SNRI) in tiste z manj specifi?nim delovanjem (denimo SSNRI), pa? v odvisnosti od klini?ne slike oseb z depresivno motnjo, ki obiš?e zdravstveni sistem na nivoju primarnega ali sekundarnega zdravstva.

Predlagam uvrstitev bupropiona med antidepresive, ki se lahko predpisujejo tudi znotraj primarnega zdravstva, kar pomeni s strani splošnih in družinskih zdravnikov.

O.P. uredništva:
Na prošnjo Društva DAM nam je dr. Andrej Maruši? poslal Expertno mnenje.