Samomor kot posledica številnih sociokulturnih dejavnikov
Slovenija, žal, krepko prispeva v svetovno statistiko samomorov.
Kot so navedli na Inštitutu za varovanje zdravja, je do zavedanja o visokem samomorilnem koli?niku pri nas prišlo po drugi svetovni vojni, ko je te vrste zdravstvena statistika postala veljavnejša. Leta 1960 je bilo že ve? kot 25 samomorov na 100.000 prebivalcev letno. Dvajset let pozneje pa je številka presegla 600 samomorov na leto, kar je ostalo bolj ali manj nespremenjeno vse do danes.
Ve? moških kot žensk
V obdobju med 2000 in 2006 se je samomorilni koli?nik gibal med 25 in 30, kar je med 37 in 47 za moške ter 10 in 15 za ženske. Po statisti?nih podatkih razmerje med moškimi in ženskami umrlimi zaradi samomora znaša 3,5 : 1 na vsak ženski samomor se zgodi 3,5 moških samomorov.
Leta 2006 je zaradi nezgod v prometu umrlo 293 Ijudi, od tega 243 moških in 50 žensk. V istem letu pa je zaradi samomora umrlo 529 ljudi, 415 moških in 114 žensk. Številke govorijo svojo zgodbo, saj je zaradi samomora umrlo za dobrih 80 odstotkov ve? Ijudi, kot jih je umrlo v prometnih nezgodah. Skrajno zaskrbljujo?e je dejstvo, da pri nas zaradi samomora umre v povpre?ju ena oseba vsakih 17 ur.
Po navedbah IVZja je opaziti velike razlike med posameznimi regijami v koli?niku samomora. V letu 2006 so med naj¬olj ogrožene regije spadale Celje, Maribor, Murska Spbota in Ravne na Koroškem, ki so vse na slovenskem severovzhodu. Najmanj samomorov so leta 2006 zabeležili v Novi Gorici. Vse bolj redek pojav pa je samomor na jugu in zahodu države.
Ko pa so na IVZ ju regionalne razlike obravnavali lo?eno po spolu, so se številke prikazale druga?e. Najve? ženskih samomorov so leta 2006 zabeležili v Celju (13,1), Ljubljani (12,6) in Mariboru (15,9), medtem ko so najve? moških samomorov poleg Celja in Maribora zabeležili še v Murski Soboti (51,9) in na Ravnah Koroškem (62,5).
Med na?ini samomora že ves ?as prevladuje obešanje s 65,03 odstotka, v mnogo manjšem odstotku sledijo zastrupitve s plini, utopitve, strelne poškodbe, skoki z višine, leganje pred predmet v gibanju in poškodbe z ostrimi predmeti.
V Evropski uniji
| Skrajno zaskrbljujo?e je dejstvo, da pri nas zaradi samomora umre v povpre?ju ena oseba vsakih 17 ur. |
Po podatkih Eurostata je bilo leta 2006 v Evropski uniji 10,6 samomora na 100.000 prebivalcev. Zaradi samomora je umrlo na dan v povpre?ju približno 20 oseb, v starosti od 15 do 29 let, približno 87 oseb, v starosti od 30 do 59 let, ter približno 56 oseb, starih ve? kot 60 let. V letu 2006 je tako v Evropski uniji zaradi samomora umrlo približno 52.300 Ijudi. Primerjava podatkov o incidenci samomora, ki veljajo za države ?lanice Evropske unije, kaže, da je samomorilnost v povpre?ju višja v državah vzhodne Evrope, torej skupaj s Slovenijo; v sredozemskih državah in Združenem kraljestvu pa je incidenta samomora nižja. Podatki Eurostata in Svetovne zdravstvene organizacije za leto 2006 kažejo, da je bila incidenca samomora v vseh starostnih skupinah najvišja v Litvi, na drugem mestu je bila Slovenija, sledile pa so Madžarska, Latvija, Finska, Estonija in Poljska. Najnižja incidenta samomora pa je bila na Cipru in v Gr?iji.
V svetu
Romana Fridrih
Izvirna novica: Dobro jutro, sobota, 27. septembra 2008
?lanek in slika sta last ?asnika Dobro jutro in avtorjev.
Dodaj odgovor