V mojem življenju je depresija le še en izziv ve?

Norme, ki moškim ne dovolijo govoriti o težah, in etiketiranje takšnih ljudi z norci ali ?udakista dva od razlogov, da si ljudje ne upajo poiskati pomo?i.

 Ve? kot 27 odstotkov Evropejcev se vsaj enkrat v koledarskem letu sre?a z eno od oblik duševnih motenj. V Sloveniji je poleg shizofrenije najpogostejša depresija, ki naj bi po ocenah strokovnjakov že leta 2020 postala eden glavnih javnozdravstvenih problemov. ?eprav je med ljudmi, ki trpijo za depresijo, ve? žensk (pri njih je ta motnja dvakrat pogostejša kot pri nasprotnem spolu), pa se s to boleznijo sre?uje tudi precejšnje število moških. Eden teh je Damjan (37) iz okolice Kranja, ?igar težave so se za?ele pred dobrim letom in pol, ko je opazil, da se z njim dogaja nekaj nenavadnega. 

"Ve?dnevno pobitost, hitro menjavanje razpoloženja in motenj koncentracije si najprej nisem znal razložiti, zdaj pa si jih upam pripisati stresu na takratnem delovnemu mestu," pravi Damjan, ki trpi za depresijo in anksioznostjo. Njuna skupna to?ka je, da posameznik situacije dojema tako, da precenjuje nevarnost situacije in podcenjuje osebne sposobnosti za spopadanje z njimi.

Moškim ni dovoljeno govoriti o težavah

Pravi, da je bilo v za?etku težko stopiti k strokovnjaku in mu zaupati, da se z njim dogaja nekaj ?udnega. Ne le zato, ker k zdravniku ne hodi zaradi vsake malenkosti, temve? predvsem zaradi družbenih norm, ki moškim ne dovolijo govoriti o njihovih duševnih težavah. "Naša družba od moškega pri?akuje, da na vprašanje 'kako si?' samoumevno odgovori 'v redu', zato je veliko lažje prikrivati notranjo stisko, kot pa se soo?iti z njo," meni Damjan.

Norme in takojšnje etiketiranje takšnih ljudi z norci ali ?udaki sta dva od razlogov, da si ljudje ne upajo poiskati pomo?i. ?eprav bi lahko bolezen pri ve?ini bolnikov uspešno ozdravili, jih ve? kot tri ?etrtine ne prejema ustreznega zdravljenja. Z moškimi je še veliko slabše, saj se težje sprijaznijo z ob?utki nemo?i, ki jih marsikdaj pokažejo v obliki jeze, razdražljivosti ali celo nasilnega vedenja.

Življenje ima spet barve

Tudi zato so organizacije, kot je Šent, slovensko združenje za duševno zdravje, izjemno pomembne, je prepri?an Damjan, ki je tam našel informacije o svoji bolezni ter dobil zadostno mero poguma, da poiš?e strokovno pomo?. Zdravnik mu je po pogovoru predpisal zdravilo, ki je imelo, vsaj na za?etku, pozitiven u?inek. ?ez no? je postal druga oseba, spet ga je za?elo zanimati življenje in vse je dobilo barve. V tistem ?asu se je za?el intenzivneje ukvarjati z jamarstvom, vse bolj ga je navduševala tudi fotografija. "?lovek si mora poiskati kakšen hobi ali dva, sicer mu po glavi hodijo najrazli?nejše traparije," pravi. "Narava, kolesarjenje in v zadnjem ?asu vse bolj tudi ?olnarjenje mi pomagajo, da ne zapadem spet v depresijo in se smilim samemu sebi."

Samoizolaciji, ki je pogost spremljevalec depresije, se je uspešno izognil. Sodelavci so bili v za?etku nekoliko presene?eni, a so ga sprejeli takšnega, kot je. Obdržal je tudi stare prijatelje, na predavanjih o jamarstvu pa je dobil celo nekaj novih.

Stres na delu pa ni bil glavni vzrok za depresijo, temve? le njen povod. Sam meni, da je bolezni v ve?ji meri botrovalo njegovo razburkano otroštvo. Tako kot ve?ina ljudi je s seboj predolgo prenašal vre?o, polno krame iz preteklosti. "?eprav veš, da je ne boš nikoli potreboval, je ne prazniš sproti, zato neko? mora eksplodirati," je dejal.

Saj bo kmalu minilo

Zasluge za izboljšanje zdravja pripisuje dr. Brinšku, dr. Žmitku in dr. Gantarjevi, ki so ga skozi pogovore "prisilili", da je nase pogledal z druga?nega zornega kota. Danes tablet ne jemlje ve?, saj se po?uti veliko bolje. Ob?asno še vedno zapade v depresijo, a so ta obdobja precej krajša kot neko?. "Takrat vzamem v roke dobro knjigo in se tolažim z mislijo, da bo vse skupaj kmalu minilo," pove. To je precejšen napredek v primerjavi z najhujšim obdobjem, ko je razmišljal celo o samomoru. V svetu si vsako leto vzame življenje okoli milijon ljudi, ki trpijo zaradi depresije.

Ravno zato se je treba o tej problematiki še ve? pogovarjati in se v?asih tudi izpostaviti, trdi Damjan, ki nekaj ?asa tudi sam ni želel javno spregovoriti o sebi.

"Otroke bi morali že v osnovni šoli pripraviti na dejstvo, da življenje ni 'potica' in da se bodo sre?ali s stresnimi situacijami. Povedati pa jim je treba tudi, da niso sami in da obstajajo oblike pomo?i in institucije, na katere se lahko obrnejo," razmišlja Damjan, ki je prepri?an, da je mogo?e živeti tudi z enim izzivom, kot je depresija, ve?..

Izvirni ?lanek objavljen v Dnevniku 24. november 2008.
Besedilo in slike so last ?asnika Dnevnik in avtorjev.
Avtor: Bori Morse