Ta vražji stres !

Stres je povsod, pravijo. Kdor živi, se mu ne more izogniti. Vsi se kdaj sre?amo z njim, a to še ne pomeni, da smo mu kar prepuš?eni na milost in nemilost. Pokažimo stresu roge, nau?imo se o stresu na delovnem mestu in stresu v šoli ter ga premagajmo z u?inkovitimi strategijami in s prijemi!

Stres na delovnem mestu

Stres ima potuhnjeno zna?ilnost, da se lahko zaleze na vsako podro?je našega življenja. Gotovo se je že vsakdo sre?al z merico stresa v službi, kamor nam poleg delovnih obremenitev in odgovornosti pogosto sledijo tudi zasebne težave.

O stresu na delovnem mestu ve veliko povedati mag. Mateja Štirn, psihologinja in svetovalka v podjetju BRIO, svetovalni center, d. o. o., ki pomaga pri iskanju boljših rešitev in u?inkovitih sprememb v delovnem okolju. Povprašali smo jo o povzro?iteljih in znakih službenega stresa ter o tem, kako se mu lahko u?inkovito izognemo.

Petra: »Zame se je za?elo nemogo?e obdobje, ko sem napredovala v službi. Toliko ?asa sem se veselila vsega tega! Saj si predstavljate, kon?no sem dobila priznanje za svoje dosežke, dokazala sem, da zmorem še ve?, dobila sem višjo pla?o … No, na koncu pa sem v službo hodila kot zombi, kot da to sploh nisem jaz. Svoje sodelavke sem ve?krat nadrla, ker se mi je zdelo, da ne razumejo najbolj samoumevnih re?i. Bila sem napeta in živ?na, kot da mi kdo kaj ho?e. Ni mi bilo jasno, zakaj se tako grozljivo obnašam. Sodelavke so se me za?ele kar izogibati, niso se ve? šalile z menoj, nobena me ni ve? povabila na kavo, zato sem med odmorom sedela zaprta v svoji pisarni in s steklenimi o?mi buljila v monitor. Mislila sem, da je to zaradi novih odgovornosti, da je dodeljevanje nalog in prevzem ve?jih strank mogo?e zame preve? stresno. Šele pozneje sem dojela, da ni šlo samo za službo. Tudi doma sem imela težave. Moj fant je ostal brez službe in zaradi njegove potrtosti in živ?nosti sva se iz dneva v dan slabše razumela. Doma sem razmišljala o tem, kaj moram narediti v službi, v službi pa sem se sekirala, kaj bo, ?e fant ne bo našel nove zaposlitve.«

»Stres lahko povzro?ijo zelo razli?ni dogodki in okoliš?ine v našem življenju. Že t. i. dnevni stresorji, kot je prometni zamašek na poti v službo ali prepir s partnerjem, so lahko za nekoga obremenjujo?i. Med povzro?itelje stresa pa sodijo tudi globlje in dolgotrajnejše težave, kot je npr. bolezen ali težka finan?na situacija,« pravi mag. Mateja Štirn.

Poudariti je treba, da se na stres odzivamo zelo razli?no. Ni nujno, da bo za nas stresno nekaj, kar je stresno za nekoga drugega. Pogovor z vodjem je mogo?e za vas nekaj samoumevnega, nekomu drugemu pa to predstavlja veliko preizkušnjo. Za ve?ino ljudi pa so zelo stresne ve?je življenjske spremembe in prelomni dogodki. Mednje sodijo smrt ljubljene osebe, lo?itev, huda nesre?a, izguba službe pa tudi sicer veseli dogodki, kot so: poroka, nose?nost in rojstvo otroka ali za?etek šolanja.«

Tudi stres na delovnem mestu lahko povzro?ijo zelo razli?ne službene okoliš?ine. Poglejmo si, katere:
Stresne okoliš?ine na delovnem mestu:

• slaba organizacija dela
• slaba klima v kolektivu, slabi odnosi, odsotnost povezanosti delovnega kolektiva;
• neprimeren slog vodenja;
• preobremenjenost;
• neustrezna stimulacija (posameznik ima ob?utek, da je premalo cenjen, premalo upoštevan …);
• ?asovni pritiski, hiter tempo z neodložljivimi termini;
• pomanjkanje informacij;
•  nepoznavanje svoje vloge;
• velika odgovornost pri delu;
• pomanjkanje ob?utka nadzora nad svojim delom;
• nezmožnost organizacije svojega dela;
• malo možnosti vpliva na spremembe dela;
• fizi?ne obremenitve, prostorska omejenost;
• monotonost dela, preprostost in število enoli?nih gibov, ki jih opravijo zaposleni za teko?im trakom, tipkovnico, na blagajni;
• no?no delo;
• delo s strankami;
• izolirano delo (brez sodelovanja sodelavcev);
• krizne (nevarne) situacije
  
                        PRED SLUŽBO                                                      PO SLUŽBI

Veliko izmed nas se jih zaveda službenih pritiskov, ki nas tako ali druga?e prisilijo k razmišljanju o na?inih odpravljanja stresa. Zgodi pa se tudi, da stresa sploh ne prepoznamo in brez pomisleka delujemo naprej, dokler ne dosežemo to?ke, na kateri se ?ustveno in psihi?no kar sesujemo. Pomembno je, da vsak pri sebi postane pozoren na znake, ki sporo?ajo, da smo pod stresom.

»Znaki stresa so povezani z našimi osebnostnimi zna?ilnostmi, štejejo pa tudi naše izkušnje iz preteklosti. Ti znaki se kažejo na ve? ravneh. Opazimo lahko ?ustvene, vedenjske in seveda telesne znake, poznamo pa še kognitivne znake, ki so povezani z našim spominom ali mišljenjem. Zgodi se nam lahko, npr., da postanemo pretirano zaskrbljeni zaradi razli?nih stvari, ve?krat kot v preteklosti se nas loteva žalost, postanemo razdražljivi, izgubimo motivacijo za delo, imamo pogosto glavobole, težave s spanjem. To je le ena izmed možnosti, saj se znaki stresa pojavljajo v razli?nih kombinacijah,« razlaga mag. Mateja Štirn.

Med ?ustvene znake sodijo spremenjeno razpoloženje, jeza, anksioznost pa tudi ob?utki krivde, nemo?i, žalost ali odpor do službe. Kognitivni znaki vklju?ujejo negativno samopodobo in pesimizem, težave z zbranostjo, pozabljivost, neorganiziranost, samokriti?nost pa tudi nezmožnost sprejemanja odlo?itev ali izgubo motivacije. Vsi ti znaki lahko negativno vplivajo na našo delovno uspešnost, ?e smo poleg tega še telesno iz?rpani, pa se za?ne kopi?iti odsotnost od dela. Fizi?ne ali telesne posledice stresa so namre? utrujenost, pomanjkanje energije, motnje spanja, želod?ne ali presnovne težave, bole?ine v prsih ali glavoboli, težave s krvnim tlakom ali srcem, pove?ano znojenje in pogostejše obolevanje. Bodite pozorni na telesne znake, saj lahko s?asoma tudi sami postanejo povzro?itelji stresa.

Dober kazalnik stresa pa je tudi naše vedenje. Zgodi se, da nas na spremembe v vedenju ve?krat opozorijo drugi, saj gre za posledice stresa, ki so vidne navzven. Ali se vam dogaja, da ste bolj razdraženi in vzkipljivi v odnosih z drugimi? Ali pogosteje kadite in posegate po alkoholu ter tabletah za pomiritev? Vse to so vedenjski znaki mogo?ega stresa.

Posledice stresa, ki se odražajo na delovnem mestu: 

• slabša kakovost dela, ve? napak pri delu;
•  manjša motivacija;
•  zmanjšanje interesov;
• slabša u?inkovitost
• lastna nezanesljivost v svoje sposobnosti;
• deloholizem;
• izostanki iz dela (bolniške odsotnosti …);
• odlašanje, zavla?evanje z nalogami, nedoseganje rokov
• ob?utek konstantnega pomanjkanja ?asa;
• delo daje malo ali ni? zadovoljstva;
• nerazumevanje s sodelavci …
• dvomi o pravilni izbiri poklica, službe …

Kako se spoprimemo s stresom v službi?

»Ko spoznamo, da smo v službi pod stresom, se z njim lažje spoprimemo. Svoje delo poskušajmo organizirati tako, da smo pod ?im manjšimi pritiski. ?e smo redno pod stresom zaradi številnih ?asovnih rokov, ki jih lovimo v zadnjem trenutku, je smotrno oceniti ?as, ki ga potrebujemo za posamezne naloge. Napišemo si seznam vseh nalog in opravil ter jih razvrstimo po pomembnosti. Najpomembnejše postavimo na za?etek in jih opravimo najprej. Za vsako nalogo si moramo vzeti dovolj ?asa, nau?iti pa se moramo tudi re?i ne za naloge, ki ne sodijo med naše delovne obveznosti,« svetuje mag. Mateja Štirn in dodaja, da si je treba pri uspešnem delu vzeti tudi kratke in redne odmore.

Sprostijo pa nas tudi pogovori s sodelavci, s katerimi vzdržujemo dobre odnose, ?e se le da. Vsakdo se kdaj znajde v kakšni konfliktni situaciji na delovnem mestu. Pomembno je, da v vsakem primeru ohranimo mirno kri in premislimo, preden se odzovemo.

Da bi potla?ili stres, se nekateri ljudje zate?ejo k neustreznim rešitvam, kot so: droge, alkohol, zabavanje in gmotna razsipnost. Kadar delo ne daje ve? pravega smisla in izziva, postanejo zaposleni manj u?inkoviti in nezadovoljni. Tisti, ki svoje delo vidijo kot zelo zahtevno in ki so po zna?aju storilnostno naravnani, pa se lahko še bolj ženejo in stopnjujejo stres do nemogo?ih razsežnosti.

Na stres se pravilno odzovemo tako, da odkrijemo vzroke negativnega stresa in ?e je le mogo?e, te tudi spremenimo oz. iš?emo možnosti za njihovo odpravljanje. Sami pri sebi moramo spoznati in sprejeti svoje meje v razli?nih stresnih situacijah, temu pa nato prilagodimo svoj odnos do dela (ne dojemamo ga ve? kot grožnjo, ampak kot izziv), svoje vedenje ter skrb za dobro psihi?no in fizi?no po?utje.

Mag. Mateja Štirn svetuje:

• Spoznajte samega sebe. Ugotovite, katere so vaše prednosti in slabosti ter kje so vaše meje. Doživljanju stresa so bolj podvrženi ljudje, ki delajo z ljudmi, tisti, ki so perfekcionisti?ni, manj samozavestni ali pa za ob?utek sprejetosti potrebujejo potrditve drugih. ?e se dobro poznamo, tudi lažje odkrivamo na?ine za u?inkovito spopadanje z obremenitvami.

•  Nau?ite se obvladovanja ?asa. Naloge si smiselno razdelite, da ste v ?im manjši ?asovni stiski. V urnik vklju?ite tudi ?as za odmore, kosila in dopuste.

• Zagotovite si podporo, izmenjavo mnenj med sodelavci. Tako boste utrjevali odnose na delovnem mestu ter dobili vpogled v to, ali se tudi vaši sodelavci sre?ujejo s težavami in kako jih rešujejo.

• Zastavljajte si realisti?ne cilje. Opredelite cilje, ki so za vas pomembni, in jih razdelite na kratkoro?ne in dolgoro?ne. Zastavite si roke, do katerih bi cilje radi uresni?ili. Napori za uresni?itev ciljev in pri?akovanj vam bodo podarili nujno potreben ob?utek smisla.

• Postavite sebe na prvo mesto. Redno po?nite stvari, ob katerih »napolnite svoje baterije«. Obvezno si vsak dan vzemite tudi ?as zase. Redno in zdravo se prehranjujte, ukvarjajte se s športom in poskrbite za ustrezen spanec, ki vas bo napolnil z energijo. Nau?ite se tehnik sproš?anja, s katerimi pomirjamo telo in duha, kot je avtogeni trening.

• Skrbite za dobre odnose. Gradite in vlagajte v dobre odnose s svojimi najbližjimi, prijatelji, z družinskimi ?lani in s partnerjem. Bežni ali konfliktni odnosi z drugimi prinašajo dodaten stres. S prijatelji in z bližnjimi odkrito spregovorite o svojih ?ustvih in povejte, ?e potrebujete podporo in razumevanje. Vprašajte jih, ali oni mogo?e potrebujejo vas..

Piše: Emanuela Mala?i? Kladnik

Izvirna novica: Dnevnik – PRILOGA MOJE ZDRAVJE 
Besedilo last avtorjev in Dnevnika.