Stres v šoli
Stres na žalost ne izbira niti po starosti, zato se z njim pogosto sre?ajo tudi najmlajši. Šolske obveznosti in pritiski, tekmovanje za ?im boljši uspeh, odnosi z vrstniki in visoka pri?akovanja staršev glede šolanja uvrš?ajo šolo med enega izmed najbolj obremenjujo?ih stresorjev pri otrocih. Kaj povzro?a stres v šoli, kako se kaže pri šolarjih in kako jim pri tem lahko pomagamo, smo vprašali psihologinjo mag. Matejo Hudoklin.
»Naš najmlajši je imel prav izrazit odpor do šole. Ko ni želel v šolo, je to pokazal na vse mogo?e na?ine. Zjutraj je z veliko muko pojedel zajtrk. Potem je jokal in tožil, da se slabo po?uti – in tako vsak dan, ?eprav je bil sicer popolnoma normalen in zdrav, vsako popoldne pa se je živahno igral in norel kot vsi drugi otroci. Ko ga je mož odpeljal v šolo, me je žalostno in o?itajo?e gledal skozi šipo, da sem se tresla od ob?utka krivde. Jasno mi je bilo, da mu je zelo težko, ker smo se preselili in je moral zamenjati šolo in razred. Nisem pa pri?akovala, da bo tako težko. Starejša h?i se je takoj vklopila, z njo ni bilo nobenih težav,« se spominja tega obdobja Arna.
»Šla sem na vse govorilne ure in roditeljske sestanke, z razredni?arko sva se veliko pogovarjali o sinu in bila je izredno razumevajo?a. Rekla je, da je moj sin o?itno zelo ob?utljiv na take spremembe in da je šola zanj velik stres, saj nikogar ne pozna od prej in na novo vzpostavlja stike z drugimi. Doma smo se veliko ukvarjali z njim, vsak dan smo se pogovarjali in skupaj delali doma?e naloge. ?ez ?as je šlo vse lažje. Nekega jutra, ko sta se z možem odpravljala proti avtomobilu, je celo rekel `Ata, hitro, da ne zamudim!` in takrat sem vedela, da ga ni ve? strah in da bo vse v redu.«
»Ne grem v šolo!« Šola u?ence postavi pred razli?ne nove preizkušnje v okolju, kjer veljajo druga?na pravila kot doma. Veliko staršev je že presene?eno obstalo, ko jim je otrok odlo?no povedal, da ne bo šel ve? v šolo. V?asih je to le enkratna muha, ki sama od sebe mine, lahko pa traja tudi dlje ?asa in ustvarja veliko slabe volje pri starših in tudi pri otrocih. Prvo vprašanje, ki se staršem ob tem poraja, je, kaj je narobe.
Psihologinja Mateja Hudoklin pravi: »Vse, kar otroci v šoli doživljajo kot obremenitev – konflikti, frustracije, na katere naletijo, zahteve ipd. –, lahko na otroke deluje obremenjujo?e. To za otroke predstavlja stresorje, posledica teh pa je stres. V šoli so lahko to zahteve u?nega programa, zahteve u?iteljev, odnosi med vrstniki in odnosi z u?itelji. Stres v šoli lahko povzro?ajo tudi nerealna in prevelika pri?akovanja staršev.«
Pomembno je, da se z otroki pogovarjamo o težavah, ki jih pestijo v šoli, ?eprav se otroci temu spretno izmikajo. V?asih je težko priznati, da jih v šoli izsiljuje u?enec višjega razreda ali sošolec; da so pod pritiskom, ker jih dolo?en ?lovek ne mara; ali pa jih je neki u?itelj vzel na piko. Toda s pogovorom lahko starši odkrijemo tudi, ali so otroci preobremenjeni zaradi šolskega programa ali pa se med poukom preprosto preve? dolgo?asijo, ker je snov zanje prelahka. ?e naš otrok s težavo bere, v tistem obdobju pa v šoli veliko berejo na glas, je mogo?e že to lahko vzrok stresa in odpora do šole.
»Trebuh me boli«
Izgovor, ki se dlje ?asa ponavlja z namenom, da bi se otrok nekako izognil pouku, je treba vzeti resno. Še bolj nazorne pa so lahko spremembe vsakdanjega vedenja. »Vedno, ko se pri otroku pojavijo spremembe v njegovem vedenju, njegovem razpoloženju, v vsakodnevnih navadah in pogostejše težave s fizi?nim zdravjem, moramo biti pozorni tudi na to, kaj se dogaja v šoli, kar bi lahko prispevalo k pojavljanju teh sprememb,« meni psihologinja.
Še posebej stresna so lahko šolska obdobja, ki prinašajo v otrokovo življenje velike spremembe. Tudi posebni dogodki, kot je vstop v prvi razred ali za?etek šolskega leta na drugi šoli med novimi sošolci, lahko predstavljajo negativni stresni dogodek.
»Pred otroka so postavljene nove zahteve, znajde se v povsem novih situacijah, novem okolju in velikokrat v družbi novih sošolcev in sošolk. Vse to lahko prvošol?ek doživlja kot nekaj neprijetnega, kar vpliva na njegovo doživljanje in vedenje,« pravi psihologinja in dodaja, da dolo?ena šolska leta ali življenjska obdobja niso nujno bolj stresna tudi sama po sebi. »Seveda se v posameznem obdobju pojavljajo dolo?ene spremembe, ki lahko posameznika bolj obremenjujejo. V obdobju adolescence se gotovo pojavi veliko sprememb na telesnem in tudi na drugih podro?jih razvoja; seveda lahko mladostniki te spremembe doživljajo kot zelo obremenjujo?e in se nanje tudi tako odzovejo. V posameznih obdobjih se pojavljajo tudi t. i. razvojne krize (npr. kriza »srednjih let«), ki pa za ve?ino posameznikov minejo brez ve?jih negativnih posledic.«
Ali lahko neprepoznani stres vodi tudi v hujše zdravstvene težave? Psihologinja pojasni, da so stresorji v šoli lahko enkratni ali vsakodnevni oz. dolgotrajnejši. Obremenjujo?a situacija se lahko pojavlja pogosto skozi daljše ?asovno obdobje, npr. stalni u?ni neuspeh, lahko pa se zgodi samo enkrat in nikoli ve?, kot je npr. nasilje vrstnikov. »Obe vrsti stresa lahko vodita tudi do depresivnosti ali anksioznosti. Po navadi se takšne težave ne pojavijo ?ez no? in spremembe lahko pri otroku opažamo dlje ?asa. Lahko pa se zgodi, da težav in obsežnosti le-teh ne prepoznamo v celoti,« še opozarja.
Stres kot izziv
»Stres lahko vpliva na u?ence v pozitivnem in negativnem smislu,« pravi psihologinja, ki dodaja, da to pravzaprav velja za vse ljudi. »Pri pozitivnih stresorjih u?enci težave oz. obremenitve doživljajo kot spodbudo, predstavljajo jim dodatno motivacijo in pomagajo pri aktiviranju konstruktivnih strategij za reševanje težav. S temi strategijami se usmerijo na reševanje težave same. ?e zahteve do u?enca ali konflikti, ki jih doživlja, ali drugi podobni dogodki delujejo na u?enca v negativnem smislu, se posledice lahko kažejo v otrokovem vedenju, po?utju in tudi v njegovem (fizi?nem) zdravju.«
Sam po sebi stres torej ni nujno nekaj slabega. Ker na stres v šoli prej ali slej naleti velika ve?ina otrok, je pomembno, da jim pomagamo pri u?enju sprejemanja stresnih situacij in jih doživljati kot spodbudo, ne pa kot nepremagljivo oviro. Kaj še lahko starši naredimo, da otrokom olajšamo spopadanje s stresom v šoli?
»Otrok se mora nau?iti spoprijemanja s stresnimi situacijami. Strategije, ki jih pri tem uporablja, morajo biti usmerjene na težavo in ne na lajšanje ?ustvene stiske, ki jo ob težavah po navadi doživljamo. U?itelji in starši lahko otrokom služimo kot model; prek nas se otroci nau?ijo, kako reševati težave in premostiti ovire, ki se v šoli lahko pojavijo,« pojasnjuje. »Še pomembnejše je, da starši sami ne predstavljamo otroku izvora stisk in obremenitev. V?asih starši nehote s svojimi (pre)visokimi pri?akovanji do otroka pravzaprav izvajamo pritisk, s katerim se otrok ne zmore spopadati, tj. naših zahtev ne zmore izpolniti.«
»Otrok se mora nau?iti spoprijemanja s stresnimi situacijami. Strategije, ki jih pri tem uporablja, morajo biti usmerjene na težavo in ne na lajšanje ?ustvene stiske, ki jo ob težavah po navadi doživljamo. U?itelji in starši lahko otrokom služimo kot model; prek nas se otroci nau?ijo, kako reševati težave in premostiti ovire, ki se v šoli lahko pojavijo,« pojasnjuje. »Še pomembnejše je, da starši sami ne predstavljamo otroku izvora stisk in obremenitev. V?asih starši nehote s svojimi (pre)visokimi pri?akovanji do otroka pravzaprav izvajamo pritisk, s katerim se otrok ne zmore spopadati, tj. naših zahtev ne zmore izpolniti.«
Ugotovitev, da smo prav sami tisti, ki z velikimi pri?akovanju ustvarjamo pritisk na otroka, je lahko težka tudi za nas. Takrat pazimo, da otroku ne odtegnemo takoj vse spodbude za u?enje, ampak ga raje pohvalimo za vsako opravljeno delo, ?eprav ni ravno popolno po naših merilih. Pustimo otroku, da se u?i na lastnih napakah in ne bodimo razo?arani, ?e mu ne uspe tisto, kar smo od njega pri?akovali. Uspelo mu bo kaj drugega. V zanko prevelikih pri?akovanj se zlahka ujamemo, ?e imamo v življenju sami veliko neizpolnjenih pri?akovanj ali pa so naši starši od nas pri?akovali premalo in nas niso dovolj spodbujali k ve?jemu uspehu. Ambicioznost je sicer zaželena lastnost, ki pa v preveliki meri lahko ustvarja psihi?ni pritisk. Ta pa vodi v ravno nasprotno smer od želene.
Nesoglasja v šoli
Kaj storiti, ?e se otrok znajde pod stresom zaradi nesoglasij ali sporov z nekaterimi u?itelji ali s sošolci?
»V takšnih situacijah je treba presoditi, ali bo otrok konflikt lahko reševal sam ali bo potreboval pomo?. Vsekakor se je treba usmeriti v reševanje konflikta, kar pomeni, da otroku nismo v »potuho« in da mu dovolimo, da se izogiba situacijam, ki so zanj neprijetne in bole?e. ?e presodimo, da otrok ne bo zmogel sam rešiti nesoglasij, je prav, da kot starši posredujemo in stopimo do razrednika, šolske svetovalne službe ali do posameznega u?itelja. Vsekakor je treba predstaviti otrokov vidik, njegovo doživljanje situacije in kako se pri tem po?uti ter predlagati dolo?ene rešitve same situacije,« pravi psihologinja.
Nekateri starši so ob tovrstnih težavah nemo?ni. Otroci se lahko sre?ajo s situacijami, s katerimi sami nimamo nobenih izkušenj, in ne znamo prav svetovati. Zanimalo nas je, ali se starši zaradi šolskega stresa pogosto zate?ejo tudi po strokovno pomo?.
»Po mojem mnenju se starši kar angažirajo, kadar ugotovijo, da otroku ne znajo oz. ne zmorejo ve? pomagati,« meni psihologinja. »V Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani ogromno staršev in njihovih otrok ter mladostnikov iš?e strokovno pomo? ravno zaradi težav, ki so na tak ali druga?en na?in povezane s šolo. Velikokrat seveda ni treba iskati pomo?i takoj v strokovnih institucijah; zadostuje že, ?e se obrnejo na svetovalno službo v šoli ali na katerega izmed otrokovih u?iteljev,« še pravi.
Nekateri starši so ob tovrstnih težavah nemo?ni. Otroci se lahko sre?ajo s situacijami, s katerimi sami nimamo nobenih izkušenj, in ne znamo prav svetovati. Zanimalo nas je, ali se starši zaradi šolskega stresa pogosto zate?ejo tudi po strokovno pomo?.
»Po mojem mnenju se starši kar angažirajo, kadar ugotovijo, da otroku ne znajo oz. ne zmorejo ve? pomagati,« meni psihologinja. »V Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani ogromno staršev in njihovih otrok ter mladostnikov iš?e strokovno pomo? ravno zaradi težav, ki so na tak ali druga?en na?in povezane s šolo. Velikokrat seveda ni treba iskati pomo?i takoj v strokovnih institucijah; zadostuje že, ?e se obrnejo na svetovalno službo v šoli ali na katerega izmed otrokovih u?iteljev,« še pravi.
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše je v Ljubljani na Gotski ulici 18. Pokli?ete jih lahko po telefonu prek številke: 01 583 75 00 ali pa obiš?ete njihovo prijazno spletno stran na e-naslovu: http://www.scoms-lj.si.V okviru njihovega svetovalnega centra deluje tudi Društvo BRAVO, tj. društvo za pomo? otrokom in mladostnikom s posebnimi u?nimi težavami.
?e smo preobremenjeni …
Šolske naloge, ki se rade nakopi?ijo, lahko predstavljajo velik stres za u?enca. Dobra novica pa je, da lahko težave s šolskim delom u?inkovito odpravimo z dobro organizacijo. Naslednji napotki veljajo za šoloobvezne otroke in tudi za dijake in študente, ki se sre?ujejo s stalnim kopi?enjem šolskih obveznosti, kar jim predstavlja precejšnjo obremenitev.
- Organizirajte zmedeno gradivo: Poskrbite, da si vse gradivo za razli?ne predmete ustrezno ozna?ite in ga obdržite na enem kupu v smiselnih sklopih (po datumih predavanja, snovi itd.). En zvezek za vse predmete nam dela gotovo ne olajša. Pomaga nam lahko zvezek, iz katerega lahko liste preprosto izvle?emo in jih sproti vstavljamo v ustrezno mapo za posamezen predmet. Tudi ra?unalniških datotek ni smiselno zlagati kar vsevprek v eno mapo, saj porabimo veliko ?asa, da jih najdemo. Ko datoteko shranimo, jo poimenujmo tako, da naslov ni dvoumen in da jo z lahkoto poiš?emo, spravljena pa naj bo v mapi to?no dolo?enega predmeta, h kateremu sodi. Pospravljeno gradivo lahko bistveno skrajša ?as za izdelavo doma?ih nalog in seminarskih del, s tem pa si prihranimo kar nekaj stresa.
- Zapisujte si ?asovne roke: Zelo pomembno si je zapisati, do kdaj imamo še ?as neko nalogo opraviti ali oddati seminarsko delo. Te datume si je dobro postaviti na vidno mesto ali v rokovnik, ki ga vsakodnevno pregledamo. ?e radi pozabljamo, kaj moramo narediti za doma?o nalogo, nam lahko blok ali rokovnik mo?no olajša delo, saj si vsak dan zapišemo obveznosti.
- Nujnih stvari se lotite najprej: Poglejte, katere naloge morate najprej opraviti in se organizirajte tako, da se jih ?im prej lotite, ?eprav vam najmanj dišijo. Ob?utek, da smo se pravo?asno rešili neke obveznosti, nam bo dal motivacijo za nadaljnje delo, hkrati pa prepre?il stres, ki si ga nakopljemo z zamujanjem in opravljanjem nalog v zadnjem trenutku. S postavljanjem takih prioritet si zagotovimo ve?jo sproš?enost in voljo do dela.
- Ustvarite si spodbudno u?no okolje: Nepospravljena miza, na kateri mesto najdejo vse mogo?e re?i, ki odvra?ajo našo pozornost, gotovo ne pripomore k u?inkovitemu delu. Ko se posve?ate šolskemu delu, odmislite radio, internet, televizijo, zanimive romane in druženje s prijatelji. Prihranite jih za ?as, ko boste opravili nalogo. Tako vas ne bo grizla slaba vest pri uživanju v prijetnih stvareh, dobro pa se boste po?utili tudi zato, ker ste uspešno kon?ali neko nalogo. Ohranite potrebno pozornost za delo, saj neustrezne in dolgotrajne prekinitve z zabavo nepotrebno podaljšujejo ?as opravljanja naloge.
- Razdelite si delo med sošolci: Debela knjiga, ki jo je treba predelati v zapiske, ni ni? kaj privla?na in že sam pogled nanjo nas lahko odvrne od na?rtovanega dela. Kadar je treba predelati šolsko snov z zelo široko vsebino, nam lahko stvar olajša skupinsko delo. Razdelite si naloge s sošolci, tako da vsak predela približno enako koli?ino snovi, nato pa si delite zapiske vseh drugih, ki so sodelovali.
- Vzemite si odmor: Nobena naloga ni tako pomembna, da bi morali zaradi dela in skrbi kar zboleti. Zaradi opravljanja šolskih obveznosti nikar ne izpuš?ajte prepotrebnega spanca pa tudi med delom poskrbite za ustrezne premore. ?e se vam zdi, da ste zaradi neke naloge pretirano zaskrbljeni, se le spomnite, da je to samo ena naloga. Že prej ste jih veliko uspešno opravili in tudi tokrat jo boste! ?e si vzamete kratke odmore vsakih 45 minut, boste lahko jasneje razmišljali in imeli ve? energije. Pretegnite svoje krake in nekaj malega popijte in pojejte. Nato pa s polnimi jadri naprej!.
Piše: Emanuela Mala?i? Kladnik
Izvirna novica: Dnevnik – PRILOGA MOJE ZDRAVJE
Besedilo last avtorjev in Dnevnika.
Dodaj odgovor