Skrajni ?as je za vstop Slovenije v telemedicino

Ljubljana – Med ustanovami, ki želijo izkoristiti telemedicino je tudi Psihiatri?na klinika v Ljubljani. Ve? o tem je za SiOL povedal direktor klinike prof. dr. Bojan Zalar. Mobilna telefonija in širokopasovna omrežja, pravzaprav telekomunikacije nasploh, so korenito spremenile naš vsakdanjik.

Prednosti sodobnih komunikacijskih tehnologij najve?krat zaznamo kot bistveno izboljšano osebno komunikacijo in stalno dosegljivost, a prav nove storitve, ki izkoriš?ajo zmogljiva širokopasovna in mobilna podatkovna omrežja, odpirajo nova obzorja in krepijo kakovost življenja tudi tam, kjer so sicer prikrajšani za dobrine, ki jih v razvitih družbah jemljemo kot samoumevne.

Tudi z novimi telekomunikacijskimi storitvami kot so širokopasovni dostop v gospodinjstvih, mbilna televizija, mobilni internet, internetna televizija, videotelefonija itd. se o?i javnosti prepogosto omejujejo zgolj na osebne telekomunikacijske storitve in tako zlahka spregledajo številne druge možnosti, ki jih te tehnologije in na njih zasnovane storitve prinašajo.

Sem zagotovo sodi elemedicina, ki bi jo v splošnem lahko opredelili kot zagotavljanje hitrejše ali u?inkovitejše zdravniške oskrbe ob uporabi sodobnih telekomunikacijskih storitev in tehnologij. Morda najve?je, vsekakor pa zelo odmevne u?inke telemedicina dosega pri zagotavljanju zdravniškega ukrepanja tam, kjer obi?ajne zdravstvene skrbi ni, ali kjer bi v nujnih primerih prihod zdravnika do zdravljenca predstavljal nenadomestljivo izgubo ?asa. Telemedicina lahko tudi v najbolj razvitih družbah naredi veliko ve?, saj je ?as postavljanja diagnoze s posredovanjem relevantnih podatkov o oddaljenem pacientu ali poškodovancu lahko bistveno krajši. Ko gre za življenje, je vsaka sekunda neprecenljiva.

Gotovo ne presene?a, da je telemedicina vro?a tema tudi izven medicinskih krogov. Že ve? let, denimo na najve?jem vsakoletnem svetovnem dogodku informacijske in komunikacijske tehnologije CeBIT v Hannovru, je telemedicina ena izmed udarnih tem, kjer predstavljajo zanimive novosti predvsem pri obravnavi težko obolelih in kroni?nih bolnikov (o tem na naših portalih redno poro?amo).

Toda, kje smo na tem podro?ju v Sloveniji?

Doslej ni bilo zaznati kakšnih sistemati?nih prizadevanj, vse je bilo prepuš?eno zagnanosti posameznih zdravnikov, ki so želeli (ali morali) izkoristiti možnosti telemedicine. Kaže pa, da se bo to v kratkem spremenilo na boljše, saj je ministrstvo za visoko šolstvo z objavo razpisov za razvoj centrov odli?nosti prevzelo vajeti tudi na podro?ju telemedicine. Med ustanovami, ki so se skupaj s svojimi partnerji prijavili na ta razpis, je tudi Psihiatri?na klinika Ljubljana, katere direktor je prof. dr. Bojan Zalar.

Kaj so po vaši oceni poglavitne prednosti, ki jih telemedicina prinaša v vsakodnevno delo zdravnikov?

Razvoj tehnologije je vedno vplival na dejavnost v medicini. Konec 19. stoletja, ko se je pojavila elektrika, se je relativno kmalu za tem pojavil elektrošok. Vsaka tehnološka modernizacija, vsak uspeh ima vpliv na stroko, ali celo na ve? strok. Ko so se pojavili brezži?ni komunikacijski sistemi, se je pojavila tudi ideja, da se bodo prenašale rentgenske slike, da bo nekdo, ki je morda bolj veš? interpretacij, te slike lahko komentiral na drugi strani sveta ali pa bodo služile za pridobitev drugega ali poglobljenega strokovnega mnenja. Pojav telemedicine bo slej ko prej za?el vplivati na reorganizacijo zdravstvenega sistema. ?asi so zreli za spremembe in spremembe se bodo dogajale. Telemedicina bo prav gotovo vplivala na uporabnika zdravstvenih storitev, hkrati pa tudi na zdravstveno osebje v širšem smislu, ne samo na zdravnika; vplivala pa bo tudi na kvaliteto življenja posameznika v družbi in strokovnjakov. Mislim, da bodo vsi ti parametri zadovoljeni in sprememba bo precejšnja.

Telemedicino velikokrat povezujejo z zagotavljanjem medicinske oskrbe v oddaljenih krajih, predvsem najrevnejših svetovnih predelov, kjer zdravnikov ni dovolj ali jih sploh ni. Ali se bodo prednosti telemedicine odražale enako v razvitih državah, kjer klasi?na zdravstvena oskrba deluje veliko bolje?

Zagotovo. Ideje o pokrivanju najbolj oddaljenih krajev so obstajale že pred leti. Tako se je nek drug strokovnjak približal ?loveku, ki je potreboval zdravstveni ukrep in je ta nadzor na daljavo lahko celo vodil. Tudi klju?ne informacije so se lahko pretakale na velike razdalje vse do analitskega centra, obi?ajno je to bil klini?ni center, ki je potem ustrezno reagiral. Ta ideja še živi in tako bo ostalo tudi v bodo?e. Mislim, da se bo to še izboljšalo; v primeru, ko bo uporabnik zdravstvenih storitev lahko uporabil tudi aparaturo in bo pri sebi lahko opravil meritve oz. analize in jih poslal v analitski center, se bo na daljavo lahko tudi ustrezno ukrepalo.

Kje vidite Slovenijo na telemedicinskem zemljevidu sveta? Ali že izkoriš?amo prednosti telemedicine?

V Sloveniji se še ?aka, a se ?aka tudi v Evropi in svetu. Obstajajo pilotske študije, objavljajo se uspehi, pa vendarle nikjer popolnoma ne zaživijo. Rekel bi, da ta hip niti nismo tako zadaj, je pa skrajni ?as, da se tega resno lotimo. Po mojih informacijah v to vstopajo vse države in tiste države, ki bodo zaostajale, bodo morale znanje, sisteme in postopke uvažati. Vse države so ?akale tudi na to, da se jim zagotovijo širokopasovne povezave, a mislim, da na to ni potrebno ?akati. Potrebno je izpeljati serijo postopkov, ki bodo takoj prevedljivi v sistem širokopasovne uporabe.

Katere prednosti telemedicine menite, da bodo slovenski uporabniki najprej in najbolj za?utili?

Tudi Slovenija ima odro?ne kraje, sicer ne po kilometrih, po geografski strukturi pa. Še vedno potrebujemo preve? ?asa, da pridemo v nekatere predele Slovenije. To dejstvo – oddaljenost – lahko takoj pokrijemo. Tako organiziran zdravstveni sistem lahko zagotavlja predvsem element preventive; to pomeni, da preiskovanec sam opravi dolo?eno meritev z napravo, ki pošlje podatke v strokovno usposobljen center, kjer jih bodo interpretirali in vrnili povratno informacijo. To lahko, kadar je potrebno, sproži temeljite preiskave, ki jih opravijo v zdravstvenih ustanovah in ki bodo – tudi zaradi dragih naprav, na katerih jih opravijo – ostale nenadomestljive. Drug element je nadzor nad kroni?nimi boleznimi, kjer se z uporabo telemedicine lahko presko?i številne vmesne korake, ?akalne dobe in celo obstranska tveganja, ki so povezana z obi?ajnim zdravljenjem. Le?e?i zdravnik lahko odredi nadaljevanje zdravljenja in uporabnik lahko gre dejansko le še v lekarno po zdravilo. To pa je organizacijska sprememba in želim si, da s pridobljenimi organizacijskimi rezervami preidemo na višje standarde. Tretji element so klini?ne povezave, denimo ko pri obravnavi kapi sodeluje nevrolog, ki sicer ni prisoten v vsaki zdravstveni ustanovi. Potem so tu še rehabilitacijski postopki, kjer je odprt zelo širok prostor ter konference in izmenjave mnenj pri zelo zapletenih primerih.

Kakšen je odnos naše države do telemedicine?

Na Ministrstvu za zdravje so uvedli program e-Zdravje (informatizacija slovenskega zdravstvenega sistema 2005-2010), ki zori po svoje in je v skladu z evropskim razvojem. Vendar, kolikor mi je znano, niso zajete, recimo, meritve na domu. Gre bolj za pristop k organizaciji podatkovnih zdravstvenih baz in upravljanje s temi bazami.

Na razpis za center odli?nosti v telemedicini se je prijavila tudi vaša ustanova. Kaj obsega ta projekt? Kdo so vaši partnerji in zakaj ste jih povabili k sodelovanju?

V pove?evanju starejše populacije smo sprva videli veliko možnost uporabe telemedicine. Starostniki imajo precej težav, ki jih obravnavajo druge zdravniške stroke in smo projekt zato zastavili širše. Ob tem se nam je priklju?ilo še nekaj enot klini?nega centra ter javne in zasebne zdravstvene ustanove in posamezniki, ki opravljajo podobne meritve kot psihiatrija in iz njih pridobijo zase koristne podatke. Odlo?ili smo se za meritve avtonomnega živ?nega sistema, ki so uporabne na širšem delu medicinskega podro?ja. Temu bomo lahko priklju?ili serijo drugih meritev, ki pa morajo biti v neinvazivni obliki, primerni za uporabo na domu in dostopni za vse uporabnike. Pokrivamo vsa podro?ja v organizaciji zdravstvenega varstva in povezavo zdravstvenih ustanov.

Pri zdravljenju sta pomembna oseben odnos in zaupanje med zdravnikom in zdravljencem. Ali po vašem mnenju obstaja tveganje, da bi telemedicina lahko to ohromila ali ogrozila?

Ta bojazen je odve?. Ob prihodu ra?unalnikov se je pojavila prvi?, a danes vidimo, da je situacija druga?na. Pri nekaterih se to sicer pojavi, a je ra?unalnik vendarle delovno orodje, ki se ga moramo nau?iti uporabljati v ustreznem obsegu. Odnos mora biti zdrav. Ocenjujem, da gre v tem primeru za pomo?, asistenco, druga?no organizacijo zdravstvene dejavnosti. Osebni stiki bodo ostali na višji ravni. Pogovorili se bomo o tistem, kar se tudi sicer želimo. Težko bo nek medij nadomestil tisto toplino in kvaliteto, ki jo predstavlja pristen medosebni odnos. Morda pa se bomo znebili le nekaterih nepotrebnih pogovorov pri zdravniku. Ljudje se v?asih pridejo pogovarjati o temah, ki niso del zdravniške obravnave in v tem primeru je to samo dobrodošlo.

Kakšni so ekonomski vidiki telemedicine?

Ne zavedamo se še, kakšen bo doprinos te medicinske storitve. ?e upoštevamo, da bo kvaliteta življenja zagotovo izboljšana, je to vrednost težko opredeliti. Že boljša organiziranost je prihranek, kvaliteta dela bo vodila do ve? pravilnih odlo?itev. Ne nazadnje je dobro izra?unati, koliko nas stanejo napa?ne odlo?itve, ki jih je po nekaterih ameriških ocenah okoli 10 odstotkov in to je ogromno denarja. Privar?ujemo tudi pri nepotrebnih zdravilih in posegih, ki so lahko plod zmote, lahko vršimo bolj smiselne storitve, vse te prihranke je težko prikazati v številkah. V za?etku je telemedicina zanesljivo strošek, prepri?an pa sem, da se bo na daljši rok veliko prihranilo.

Katero državo ali medicinsko ustanovo bi izpostavili kot zgled dobro uveljavljene telemedicinske prakse? Po kom se lahko zgledujemo pri njenem uvajanju?

Zaenkrat imam podatke, da Imperial College v Londonu dobro in strateško deluje na podro?ju telemedicine in mi imamo vzpostavljeno sodelovanje z njimi. Tudi nekateri koncerni imajo dobre rezultate, a vendar ti nekako niso zaživeli. Razlogov, zakaj nekaj ne pride v prakso, je veliko in zgodovina nas u?i, da morda najboljši sistemi ne pridejo vedno v prakso . Ko bodo razmere zrele na širšem podro?ju, ko bodo še cenejše, se bo usul plaz, a takrat moramo biti spet previdni. Ko nekaj postane modna muha, je potem preve? široko aplicirano. Veliko bolj sem naklonjen vstopati po korakih in s tem dose?i nek smiseln cilj.

Srdjan Cvjetovi?
Foto: Žiga Ponikvar

Izvirni ?lanek objavljen na portalu  SIOL  10. julij 2009.
Besedilo in slike so last portala SIOL in avtorjev.