Tudi anksioznost je v genih

Odkrivanje ?lovekovega dednega zapisa
Vsak ?etrti ?lovek podeduje nagnjenost k živ?nosti.

V prihodnosti bo pri zdravljenju anksioznosti mogo?e predpisati pravo koli?ino pravega zdravila, odvisno od genskega zapisa pacienta.Odkar so znanstveniki v celoti prebrali ?loveški genom, se nenehno pojavljajo nova dognanja s podro?ja genetike. ?lovek dobi vtis, da je skoraj vse, kar po?nemo in kar nas doleti v življenju, povezano z našimi geni.

Tako je ena izmed prvih raziskav, ki so se lotile osebnostnih razlik in stresnih motenj, ugotovila, da so nekateri ljudje bolj nagnjeni k skrajni anksioznosti zaradi podedovane mutacije. Ta obstaja kar pri polovici vseh ljudi, njeni u?inki pa se pokažejo le pri vsakem ?etrtem ?loveku, ki je od staršev dobil obe kopiji gena za živ?nost.

Nekateri ljudje imajo veliko ve? možnosti, da bodo bolj napeti od drugih in da bodo trpeli za težavami, povezanimi z izjemno anksioznostjo, kakršne so posttravmatski stres in obsesivno-kompulzivne motnje, je zapisal britanski Independent. Znanstveniki pravijo, da je med ljudmi mogo?e prepoznati genetske razlike; te neposredno delujejo na nevrotransmitrske kemikalije v možganih, ki vplivajo na osebnostne zna?ilnosti.

Raziskovalci z univerze v Bonnu v Nem?iji menijo, da je njihovo odkritje odprlo pot za prepoznavanje drugih genov, ki dolo?ajo, kdo bo postal tako živ?en, da se iz tega lahko razvije psihi?na bolezen. »Ta genska variacija je morda le ena od številnih dejavnikov, ki delujejo na tako zapleteno lastnost, kot je anksioznost. A vendar je to korak v pravo smer,« je prepri?an dr. Christian Montag, ?lan ekipe z bonnske univerze, ki je svoja dognanja objavila v znanstveni reviji Behavioural Neuroscience. »V prihodnosti bo pri zdravljenju anksioznosti morda mogo?e predpisati pravilno koli?ino ustreznega zdravila, odvisno od pacientovega genskega zapisa.«

Nemška raziskava se je osredoto?ila na gen, znan kot COMT. Ta nadzira encim, ki slabi signale dopamina, pomembnega nevrotransmiterja v možganih, povezanega s številnimi psihološkimi stanji, kakršni sta Parkinsonova bolezen ali shizofrenija. Gen obstaja v dveh razli?icah, imenovanih met158 in val158. Ljudje z najve? možnosti za anksioznost so od staršev podedovali obe kopiji variacije gena met158. Takšno kombinacijo genov ima kar ?etrtina belih Evropejcev. Po nemški teoriji imajo ti ljudje mo?nejše signale dopamina v možganih, kar se odraža v »nefleksibilnem osredoto?enju pozornosti« – ne morejo se odtrgati od neprijetnega dražljaja.

Nemški znanstveniki so raziskovali vlogo variacij gena CMOT pri 96 mladih ženskah, ki so imele eno izmed treh genetskih kombinacij met/met, met/val in val/val. Kazali so jim podobe razli?nih neprijetnosti in jih hkrati strašili z glasnimi hrupnimi zvoki, da bi jih prisilili, da se refleksno zdrznejo.

»Ta refleks smo izzvali, ker gre za zelo staro evolucionarno znamenje anksioznosti, ki se ga ne da manipulirati ali ponarediti. Odziv je bil mo?nejši, kadar so gledale negativno podobo, pri ?emer so se izrazito zdrznile tiste testiranke, ki so imele kombinacijo gena met/met,« je za Independent povedal eden izmed glavnih raziskovalcev dr. Martin Reuter. »Anksioznost je zelo zapleten pojav, za katerega je odgovornih veliko genov, toda njen klju?ni element je prav ta specifi?na genska variacija.«

Eden izmed dolgoro?nih ciljev raziskave je možnost identifikacije genskih variacij, zaradi katerih so nekateri ljudje nagnjeni k ekstremni anksioznosti, da bi lahko oblikovali zdravila, ki bi zmanjševala to tveganje. »Morda bomo s?asoma prišli do namiga za ustrezno terapijo, treba pa je vedeti, da so možgani zelo kompleksni,« opozarja dr. Reuter.

Iz tiskane izdaje Dela.

S. I.

Izvirna novica: DELO, 26. avgust 2009 ob 09:36
?lanek je last DELO in avtorjev.