Varovanja duševnega zdravja je izredno kompleksno

Ljubljana – Nacionalni program duševnega zdravja, ki je trenutno v javni obravnavi, poudarja in uporablja celovit pristop promocije in varovanja duševnega zdravja ter predlaga konkretne ukrepe. To je na okrogli mizi pred svetovnim dnem duševnega zdravja dejala Nadja ?obal z ministrstva za zdravje.

Podro?je varovanja duševnega zdravja je po izredno kompleksno tako z vsebinskega kot izvedbenega vidika, je dejala ?obalova. Po njenih besedah gre predvsem za preplet zdravstvenega in socialnega podro?ja, njegov domet pa je tako velik, da lahko kon?ni cilj varovanja duševnega zdravja opredelimo kot dvig kakovosti življenja prebivalcev Slovenije.

Samomor je eden izmed glavnih javnozdravstvenih problemov

Nacionalni program predvideva tudi vrsto ukrepov na podro?ju negativnega duševnega zdravja, vklju?no s prepre?evanjem samomorilnega vedenja. Slednje je po njeni oceni še posebej pomembno, saj samomor predstavlja enega izmed glavnih javnozdravstvenih problemov v Sloveniji.

Za razli?nimi duševnimi motnjami zboli ve? kot desetina Evropejcev

Helena Jeri?ek Klanš?ek z inštituta za varovanje zdravja pa je povedala, da je duševno zdravje eden glavnih javnozdravstvenih problemov v EU, saj za razli?nimi duševnimi motnjami letno zboli ve? kot desetina Evropejcev. Pri tem ima Slovenija enega najvišjih koli?nikov samomora v EU, sicer pa sta najpogostejši duševni motnji med splošno populacijo depresija in anksioznost, je ob predstavitvi publikacij inštituta Duševno zdravje v Sloveniji in Duševno zdravje prebivalcev Slovenije, iz katerih so tudi omenjeni podatki, dejala Jeri?ek Klanš?kova.

Stigmatiziranost duševnih težav

Izpostavila je tudi stigmatiziranost duševnih težav, ki ima za posledico, da je kljub težavam z duševnim zdravjem pomo? zaradi omenjenih težav poiskalo le šest odstotkov ljudi.

"Psihoterapija je luksuz"

Maja Vali? iz društva DAM za pomo? osebam z depresivno in anksiozno motnjo pa je izpostavila problematiko na?ina zdravljenja duševnih problemov. "Žal je zdravljenje z zdravili izbor prve vrste, psihoterapija pa je luksuz," je dejala. Pri tem je navedla podatek, da psihiatri?na zdravila predstavljajo v Sloveniji 11,2 odstotka vseh izdatkov za zunajbolnišni?na zdravila. Po njenem mnenju bi bila psihoterapija v mnogih primerih zadostna oblika zdravljenja, a je v našem javnem zdravstvu dosegljiva le redkim.

Treba je omogo?iti spremljanje najbolj ranljivih

Psihiatrinja Vesna Švab pa je glede prepre?evanja duševnih motenj izpostavila, da je treba na regionalni ravni organizirati zdravstvene in rehabilitacijske službe v obliki delovnih skupin, ki odgovarjajo na potrebe populacije hitro in prilagojeno potrebam posameznikov. Poudarila je še, da je treba omogo?iti tudi nepretrgano spremljanje najbolj ranljivih, torej ljudi s hudimi in ponavljajo?imi se duševnimi motnjami, in v primerih ogroženosti poskrbeti za krizne posege.

Okroglo mizo Izzivi duševnega zdravja je ob svetovnem dnevu duševnega zdravja organiziral inštitut za varovanje zdravja. Sicer pa bo javna obravnava programa varovanja duševnega zdravja trajala do 15. oktobra letos, na podlagi prispelih pripomb iz javne obravnave pa bo ministrstvo za zdravje pripravilo kon?ni predlog nacionalnega programa, v katerem bodo dolo?ili mrežo izvajalcev programov in storitev za duševno zdravje.

Tekst: STA

Izvirni ?lanek objavljen na portalu  SIOL  6.oktober 2009.
Besedilo SIOL in avtorjev.