Ve? samomorov kot mrtvih v prometu

Ravne na Koroškem – Za Slovenijo je zna?ilno, da je najve? samomorov na vzhodu in severovzhodu, Koroška pa je ena najbolj obremenjenih pokrajin, zato Zavod za zdravstveno varstvo Ravne v zadnjih letih skrbi za osveš?anje tako lai?ne javnosti kot zdravstvenega osebja, da bi lažje in hitreje prepoznali znake, ki obupane vodijo v pogubno odlo?itev.

V ta sklop je sodil tudi v?erajšnji posvet o krepitvi duševnega zdravja in zmanjševanju samomorilnosti na Koroškem, ki ga je organiziral zavod za predstavnike zdravstvenih, socialnih in izobraževalnih ustanov ter podjetij.

V zadnjih šestih letih je zaradi samomorov Koroška izgubila 133 prebivalcev, kar je po podatkih Branka Sovinca, višjega kriminalisti?nega inšpektorja policijske uprave Slovenj Gradec, ve? kot oseb, ki izgubijo življenje zaradi prometnih nesre?. Letos je bilo 14 samomorov, eden ve? kot lani, vseeno pa se v zadnjih letih številka znižuje. Po mnenju Sovinca se v zadnjem ?asu med vzroki samomorilnosti pojavljata zadolženost in brezposelnost, vendar strokovnjakinja Onja Tekav?i? Grad iz Psihiatri?ne klinike v Ljubljani meni, da o pove?anju števila samomorov kot o trendu, ki bi spremljal gospodarsko krizo, ni mogo?e govoriti, pojavljajo pa se posamezni primeri.

Tekav?i?-Gradova je poudarila, da je vsak samomor unikaten in mnogovzro?en, ki med najbližjimi, sodelavci, nadrejenimi sproži ?ustveno bombo, travme pa ostajajo žive še leta in leta. Kot nesprejemljivo in zavrženo je ozna?ila mnenje okolice, ki se po samomoru izraža v trditvah, ?eš, saj je jasno, ni mu šlo, neuspešen je bil. Svetovala je izogibanje mitom o samomorih in poudarila, da pogovor vselej odpira možnosti za pomo? in opozorila, da nevarnost ni mimo, ko nekdo kaže za?etno izboljšanje razpoloženja ob zdravljenju z antidepresivi.

"Samomor je dokon?na rešitev trenutnih težav, zato moramo biti pozorni, ko opazimo spremembe v vedenju, ki se kažejo kot otopelost, brezvoljnost, izjave o nesmiselnosti življenja, razdražljivost, umikanju iz svojega socialnega okolja in apati?nost," pravi Tekav?i?-Gradova, ki je med drugim predstavila oblike in faze žalovanja za ?lovekom, ki si je vzel življenje na na?in, ki je v družbi stigmatiziran.

Na posvetu je dr. Saška Roškar iz Inštituta za varovanje zdravja predstavila tudi priro?nik o samomoru med mladimi za svetovalne delavce na šolah, Marja Kuzmani? s primorske univerze pa raziskavo, opravljeno med mladimi, o njihovih pogledih na duševno zdravje, samomore in iskanje pomo?i. Kot ugotavlja Kuzmani?eva, je za mlade najpomembnejše pravo?asno prepoznavanje klica na pomo?, ki ga izražajo na svoj na?in. Na Koroškem pa si bo zavod, kot je dejala Marjana Kašnik Janet, v prihodnje prizadeval ustanoviti ?im ve? skupin za samopomo?..

Tekst: Zlatka Strgar

Izvirni ?lanek objavljen  DNEVNIK  15.oktober 2009.
Besedilo last DNEVNIK in avtorja.