K psihoterapevtu ali psihologu le (malo) nori???

Dr. Helena Jeri?ek Klanš?ek, samostojna raziskovalka in promotorka zdravja, Inštitut za varovanje zdravja, Center za promocijo zdravja

Duševne motnje in težave so v svetu in tudi pri nas v porastu in kmalu bodo postale drugi vodilni razlog za zbolevnost na svetu. Kljub temu pa so duševne motnje in težave v primerjavi s fizi?nimi še vedno stigmatizirane. Ocenjujejo, da se ve? kot polovica ljudi na svetu, ki že ima duševne motnje, ne zdravi – bodisi zato ker primanjkuje strokovnjakov in mreža pomo?i ni vzpostavljena bodisi zato ker ljudje pomo?i ne poiš?ejo. ?e pa že, to skrivajo …

Ob fizi?nih težavah prej po pomo?

Globalne spremembe, finan?na kriza, grožnja pandemije, razpad tradicionalnih vrednostnih in socialnih sistemov povzro?ajo stalno naraš?anje negotovosti, strahu in drugih neprijetnih ob?utij. Ljudje smo vse bolj negotovi in ranljivi in vedno pogosteje se znajdemo v takšnih ali druga?nih stiskah. ?e te stiske trajajo dlje ?asa ali se ponavljajo, je velika verjetnost, da bodo imele škodljive posledice za naše zdravje, ali fizi?no ali duševno. Zanimivo je, da fizi?ne težave hitreje opazimo in hitreje poiš?emo zdravniško pomo?. ?e pa so težave duševne narave – torej ?e se slabo po?utimo, nimamo volje, veselja, ?e nas stalno kaj skrbi, smo potrti in to vpliva na vsa podro?ja našega življenja – pa skušamo težave premagati sami. Iskanje pomo?i v primeru duševnih težav pogosto doživljamo kot osebno šibkost in nesposobnost… Duševnih težav se še vedno drži pridih norosti….

Revnejši v neenakovrednem položaju

Po drugi strani pa je tudi res, da morda v prvi fazi težave in stiske še niso zrele za zdravnika, ampak morda bolj za psihoterapevta ali psihologa. Mreža tovrstne pomo?i je Sloveniji še v nastajanju in posameznik dostikrat ne ve, na koga bi se obrnil. Že nekaj let je v pripravi zakon o psihoterapiji, ki bo uredil ponudbo na tem podro?ju. Nekaj preventivnih dejavnosti opravljajo sicer tudi razli?na društva, ki pa jih je žal premalo, da bi zadovoljila vse potrebe. Po svoje ne presene?a, da ljudje poiš?ejo pomo? šele, ko si sami ne znajo ve? pomagati in so težave že resnejše ter tudi zdravljenje dolgotrajnejše in dražje. Mladi tu niso nikakršna izjema. Ker je ve?ina oblik psihoterapevtskega dela pla?ljiva, so mladi še toliko bolj zapostavljeni in diskriminirani glede na ostale skupine in glede na ljudi iz višjih socialno-ekonomskih slojev. Svetovalni centri za otroke in mladostnike, ki so samo štirje, ?e štejemo še pisarno v Novem mestu, že dolgo ve? ne uspejo odgovarjati na vse potrebe. Študentje pa se morajo bolj ali manj znajti sami…
Podobno neenakomerna je tudi dostopnost sekundarnega zdravstvenega varstva, zato otroci in mladi v nekaterih regijah skoraj nimajo možnosti za ustrezno strokovno obravnavo. Dokler bo tako in dokler ljudje z duševno motnjo ne bodo imeli enakih možnosti, ampak bodo diskriminirani in socialno izklju?eni, se zaman trudimo za destigmatizacijo.

Kaj pa pozitivni vidiki duševnega zdravja

Drug vidik duševnega zdravja, ki se v zadnjem ?asu vse bolj poudarja, pa je pretirana osredoto?enost samo na motnje in težave in premajhna pozornost, ki jo posve?amo pozitivnim vidikom duševnega zdravja. Promocija zdravega in uravnoteženega na?ina življenja, krepitev samopodobe in zadovoljstva, reševanje problemov, primerno izražanje ?ustev in spoprijemanje s stresorji predvsem pri mladih je dolgoro?en kapital, ki pa ga politiki, ki so obi?ajno usmerjeni v kratkoro?ne cilje, ve?inoma ne prepoznajo kot klju?nega za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja, posledi?no zmanjševanje duševnih težav in motenj ter zmanjševanje stroškov.
Duševno zdrav posameznik je sre?en in zadovoljen s svojim življenjem, spopada se z izzivi življenja in rešuje svoje probleme. O sebi ima dobro mnenje, se ceni in spoštuje, obdan je s prijatelji, s katerimi ima harmoni?ne odnose…
V premislek: vsak si lahko odgovori, kako duševno zdrav je in ali bi mu bilo enako lahko povedati, da je bil npr. pri psihiatru oziroma da je bil pri zobozdravniku ….

Izvirni ?lanek objavljen Revija Mladje, september 2009, stran 11.
Besedilo last revije MLADJE in avtorjev.