Strah pred ?ustveno bližino v partnerskem odnosu

Partnerja naj se za?neta pogovarjati, poslušati in vživljati v ?ustvene svetove drugega – Le tako bosta dobila priložnost, da bosta za?utila ob?utek varnosti, sprejetosti, zaupanja in pripadnosti.

Na za?etku partnerskega odnosa imata partnerja ob?utek, da lahko drug drugemu povesta vse in sta ob tem v vsem slišana in razumljena. Ob?utek imata, da so vse njune potrebe, želje in hotenja izpolnjeni v polnosti.
Tako ve?krat slišimo, da partnerjema na za?etku odnosa oziroma v ?asu zaljubljenosti pogostokrat niti ni treba govoriti o svojih potrebah in željah, ker to drugi partner že intuitivno zazna. Predvsem pa je med partnerjema zelo mo?no hrepenenje po ?im bližji in dalj ?asa trajajo?i fizi?ni in ?ustveni bližini, za katero si vsaj na za?etku odnosa želita, da se ne bi nikoli kon?ala.

Strah pred intimo

Vendar se s?asoma med partnerjema za?ne vzbujati ob?utek nekakšnega strahu pred preveliko ?ustveno bližino, ki mu pravimo tudi strah pred intimo. Zato se med njima kar naenkrat razblini tisti prijetni ob?utek, ki ju je navdajal na za?etku partnerskega odnosa. To pomeni, da se za?neta te bližine braniti in na nek na?in celo bati. Saj imata ob?utek, da se s tem, ko dovoljujeta, da se v polnosti miselno in ?ustveno drug drugemu predajata, hkrati za?neta izgubljati tudi samega sebe in se tega zelo ustrašita. Predvsem pa vsak od partnerjev doživlja, da se mora odpovedati svoji samostojnosti, željam in potrebam, saj ima ob?utek, da se mora na vseh podro?jih življenja v vsem podrejati zgolj drugemu partnerju. To privede do tega, da se v tistem partnerju, ki ima ob?utek, da je zaradi partnerja v marsi?em prikrajšan, za?ne nabirati jeza. Te pa ne izrazi, ker ga je strah, da bi ga drugi partner lahko zavrnil ter ga tudi zapustil, ?esar ga je strah še bolj.

Vse to se dogaja na nezavedni ravni. Zato se partnerja tega ne zavedata in se o tem niti ne pogovarjata. Ob tem imata pogostokrat ob?utek, da nista ve? tako ljubljena, kar pri enemu ali celo pri obeh pogostokrat povzro?a velike bole?ine. To bole?e spoznanje se pri njima prebudi, ker doživljata, da nista ve? deležna toliko fizi?ne in ?ustvene bližine, kot sta je bila deležna na za?etku partnerskega odnosa.

Zagotovo pa to v nobenem primeru ne drži, temve? gre pri njima le za nezavedni strah pred preveliko ?ustveno bližino, ki je sestavni del vsakega partnerskega odnosa. Zato je zelo pomembno, da se partnerja tega strahu zavedata, saj bo kakovost njunega partnerskega odnosa v veliki meri odvisna prav od tega, kako se bosta s tem strahom soo?ila. Tako se partnerja po eni strani lahko pretvarjata, da tega strahu sploh ni, ali pa se za?neta z njim dejavno soo?ati ter se za?neta o njem pogovarjati.

Odvre?i maske

Do tega strahu pa pride zato, ker partnerja vedno bolj ?utita, da nista tisto, kar ?utita globoko v sebi, temve? imata ob?utek, da se morata pred partnerjem na neki na?in "pretvarjati", ker imata ob?utek, da ju bo partner le tako sprejel. Zato je najpomembneje, da partnerja za?neta biti tisto, kar dejansko sta in "odvržeta vse maske" ter se za?neta pogovarjati o tistemu sebi, ki se skriva pod masko. Zagotovo je to najbolj strah vzbujajo?e, ker je prisoten strah, da te lahko partner zelo rani, ko se mu odpreš in poveš o svojih najglobljih stvareh, ki jih ?utiš v sebi.

Tukaj se skrivajo vprašanja, kot so: Ali me boš še vedno ljubil, ?e ti povem, da se v odnosu v?asih po?utim nesprejeto in ponižano? Me ne boš poniževal in sramotil, ko ti bom povedala, kaj me v odnosu moti? Me boš še vedno sprejemal, ?e ti bom povedala, da sem ljubosumna in ti ne zaupam? Ali boš lahko enostavno sprejel, ko ti bom povedala o svojih bole?inah, stiskah in spominih, ki so me v najinem odnosu prizadeli? Ali me boš še vedno sprejemala, ?e ti povem, da se v službi po?utim ve?krat ponižanega, osramo?enega in nemo?nega? Mi boš stala ob strani, ko bom obupan in razo?aran? Ti lahko povem, da me je strah najine prihodnosti?

V teh stavkih se skriva zelo velika ranljivost, o katerih si partnerja ve?krat ne upata spregovoriti, temve? nekako upata, da bo drugi partner te strahove spoznal, pa ?e tudi mu jih ne povemo. Kaj je torej za narediti?

Spregovorimo o svojih strahovih

Najprej se je treba odlo?iti, ko je v partnerskem odnosu prisotne dovolj varnosti, da spregovorimo o svojih najglobljih strahovih. Seveda pa je na drugem partnerju, da posluša in tudi za?uti miselni ter ?ustveni svet drugega partnerja, ki je ogromno tvegal in se mu je ?ustveno razgalil. Najbolj tragi?no je takrat, kadar se partner odpre in dobi ob?utek, da s strani drugega partnerja ni bil slišan ali je bil celo zavrnjen, ker se je partner ob tem po?util užaljenega.

Zato je nujno, da se partnerja za?neta pogovarjati, poslušati in vživljati v ?ustvene svetove drug drugega, saj bosta le tako resni?no dobila priložnost, da bosta za?utila ob?utek varnosti, sprejetosti, zaupanja in pripadnosti, po katerem sta že od vsega za?etka tako globoko hrepenela.

Jernej Kova? je specialist družinske terapije, deluje v Centru za izobraževanje, supervizijo in terapevtsko pomo? v Mariboru.

Tekst: Jernej Kova?

Izvirni ?lanek objavljen v prilogi ZDRAVJE ?asnika DNEVNIK 29.marec 2010.
Besedilo in slike last DNEVNIKA in avtorjev.