Poraba antidepresivov se je podvojila

Zaradi njih so bolniški dopusti redkejši – Depresije je kriza poglobila, pri?akujejo pa tudi ve? infarktov
Ljubljana – Lani so zdravniki v Sloveniji predpisali dvakrat toliko antidepresivov, kot so jih pred desetletjem. Leta 2001 je bilo v Sloveniji po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije napisanih 188.286 receptov zanje, lani pa 432.300, kar je skoraj 1,2 milijona škatel antidepresivov v primerjavi z slabimi 600.000 škatlami leta 2001.

To sicer ne pomeni, da je depresija toliko pogostejša, pojasnjujejo strokovnjaki, ampak se družinski zdravniki pogosteje odlo?ajo za predpisovanje teh zdravil. Drži pa, da krizni ?asi pove?ujejo verjetnost, da se bo pri posamezniku ta bolezen pojavila in da bo težja, kot bi bila sicer. Po besedah predstojnice Klini?nega inštituta za medicino dela, prometa in športa doc. dr. Metode Dodi? Fikfak z zamikom leta ali dveh po recesiji pri?akujejo tudi ve? miokardnih infarktov, povezanih s stresom, pa tudi z depresijo.

Kot neskon?no prehitevanje v škarje

Izrazit trend pove?evanja bolniškega staleža zaradi reakcije na hud stres in prilagoditvene motnje opažajo že zadnjih pet let, je pojasnila Dodi?-Fikfakova. Zadnji dostopni podatki iz leta 2008 sicer kažejo, da so šli ljudje zaradi depresivne epizode in ponavljajo?e se depresije na bolniško redkeje kot nekaj let poprej, pove?ala pa se je resnost bolezni pri tistih, ki so zdravniško pomo? poiskali. Povpre?ni bolniški stalež pri teh duševnih motnjah se je namre? podaljšal, je pojasnila Dodi?-Fikfakova: »Sumimo, da je bilo ljudi že strah, da bodo ostali brez dela. To pomeni, da so pomo? zaradi stiske iskali tisti, ki so jo nujno rabili. K zdravniku so šli pozno, na bolniški pa so ostajali tudi po dva meseca ali ve?.« Pri?akujejo pa, da bo kriza poleg tega, da poglablja depresije, z zamikom vplivala tudi na kardiovaskularne bolezni: »Z zamikom leta ali dveh pri?akujemo ve? miokardnih infarktov. Depresija in druge stresne motnje vplivajo tudi na kardiovaskularni sistem, ravno tako kot stres. ?e mu je ?lovekovo telo izpostavljeno, se odzove z vsemi mehanizmi obrambe, med drugim tudi s povišanim sladkorjem, izlo?ajo se tako imenovani hormoni boja, poviša se krvni tlak, s ?imer se telo pripravi na reševanje situacije. Podobno se s telesom dogaja pri depresiji. To so vse dejavniki, ki pove?ajo nevarnost miokardnega infarkta. Ko te na cesti nekdo prehiteva v škarje, se s telesom zgodi enako, a se ?lovek ?ez kakšnih deset minut pomiri, medtem ko se v stalnem stresu ne,« je opozorila Dodi?-Fikfakova. Kot pravi, je miokardni infarkt sicer odvisen od mnogih dejavnikov, a študije kažejo, da že samo prestrukturiranje v gospodarstvu brez krize kar za petkrat pove?a verjetnost zanj.

Delež »bolniških« zaradi duševnih in vedenjskih motenj je lani po podatkih Inštituta za varovanje zdravja celo nekoliko upadel. Tudi pogostost bolniškega staleža zaradi depresivne epizode v zadnjih letih    upada, kar je po besedah Dodi?-Fikfakove v veliki meri posledica spremenjene doktrine pri družinskih zdravnikih. Ker ob oceni, da so stopili v depresijo, takoj predpišejo antidepresive, gredo lahko ljudje zato kljub temu v službo: »Psihiatre in družinske zdravnike razumem, da želijo z antidepresivi tudi pri težavah na delovnem mestu ?loveka opremiti za soo?anje z njimi. ?e pa antidepresivi  postanejo  na?in  zakrivanja  problemov v delovnih okoljih, sem sama proti temu, da bi jih prehitro predpisovali. Kadar  v nekem delovnem  okolju sedem ljudi od desetih jemlje antidepresive, ?e karikiram, je tam  nekaj hudo narobe. ?e depresije generirajo problemi na delovnem mestu, bi  morali probleme tam tudi  za?eti reševati,« je dejala Metoda Dodi? Fikfak.  Kot je dodala, je težava tudi v slabi dostopnosti psihoterapevtske pomo?i v Sloveniji – ?akalne dobe so zelo dolge in tudi zato se stiske rešujejo z ve?jim predpisovanjem antidepresivov. Država bi se morala na to, da se  potreba po tovrstni pomo?i o?itno pove?uje, ?im prej odzvati, je opozorila.

Obisk zaradi telesnih težav, zdravnik pa odkrije depresijo

Da je dostopnost pomo?i psihiatrov in psihologov zaradi premajhnega števila teh specialistov v primerjavi z drugimi državami EU v Sloveniji premajhna, se strinja tudi specialistka družinske medicine asist. mag. Nena Kop?avar Gu?ek s katedre za družinsko medicino na ljubljanski medicinski fakulteti. Zato je po njenem mnenju premalo tudi preventive na podro?ju duševnega zdravja, s pomo?jo katere bi lahko ljudje razvili mehanizme za soo?anje s stresom in prepoznavanje težav na podro?ju duševnega zdravja. Bolniki z depresijo pravega vzroka svojih težav pogosto ne prepoznajo in vzrok za svoje simptome iš?ejo na telesnem podro?ju. Družinski zdravniki depresijo zato pogosto najdejo pri bolniku, ki je k njim prišel zaradi neke druge, telesne težave, je povedala Kop?avar-Gu?kova. Poleg sr?no-žilnih bolezni depresijo pogosto spremljajo bole?ine v hrbtenici, težave v zgornjih prebavilih in sladkorna bolezen. V takšnem primeru kot diagnozo na obrazcu za bolniški dopust zapišejo le osnovno telesno bolezen. Statistike o bolniških dopustih zato ne kažejo nujno dejanske slike o depresiji, je opozorila.

»Sama ne opažam, da bi bile depresije globlje, kot so bile prej. Res pa je, da lahko kriza deluje kot sprožilni dejavnik pri nekomu, ki je nagnjen k depresiji in morda ne bi nikoli zbolel, ?e bi šel skozi življenje po zelo ravni poti. Ko iš?emo sprožilce, zato med njimi pogosteje kot neko? najdemo izgubo delovnega mesta ali strah pred njo ter ve?je pritiske na delovnem mestu, ki so povezani s krizo,« ugotavlja Kop?avar-Gu?kova.

Medtem ko se je koli?ina predpisanih antidepresivov v zadnjem desetletju podvojila, pa se je precej zmanjšalo predpisovanje anksiolitikov (pomirjeval). Danes so na voljo raznovrstni in varni antidepresivi, je pojasnila Kop?avar-Gu?kova. »Neprepoznano depresijo smo vse prepogosto zdravili s pomirjevali, kar pa ni ravno uspešno, saj ?loveku jemljejo energijo za soo?anje s težavami, ki je edina dolgoro?na rešitev. Poleg tega smo se zdravniki družinske medicine v zadnjem ?asu s pomo?jo specialistov psihiatrov izšolali za to, da bolje prepoznavamo depresijo in jo tudi ciljano zdravimo z antidepresivi,« je poudarila.

Antidepresivi problemov ne zakrivajo Nova generacija antidepresivov je bistveno varnejša od starejših, zato so družinski zdravniki »izgubili strah« pred njihovim predpisovanjem, s ?imer so bistveno zmanjšali tudi predpisovanje anksiolitikov, je pojasnila psihiatrinja prof. dr. Marga Kocmur. Opaža, da so tudi bolniki izgubili velik del predsodkov pred jemanjem antidepresivov, k redkejšim »bolniškim« pa je prispevalo tudi priporo?ilo, da ?lovek ob depresiji ne sme ?isto izgubiti stika z obi?ajnimi delovnimi obremenitvami. Zaznava še, da se starejše generacije delavcev težje soo?ajo z negotovostjo zaposlitve, s katero se jim v preteklosti ni bilo treba, na drugi strani pa »se je prag ljudi za ?ustveno bole?ino nekoliko znižal«. »Prej so iskali pomo? strokovnjakov ob hujših težavah, zdaj pa jo poiš?ejo že ob manjših,« ugotavlja Kocmurjeva. Tudi ?e je depresija povezana s težavami na delovnem mestu, pa jemanje antidepresivov po njenem ni nekaj slabega: »Antidepresivi problemov ne zakrivajo, ampak ljudem omogo?ijo, da jih za?nejo reševati.«.

Tekst: Nina Knavs

Izvirni ?lanek objavljen v ?asniku  DNEVNIK,  7.maj  2010.
Besedilo in slike last DNEVNIKA in avtorjev.