Pomo? bi pogosto potrebovali takoj

Pedopsihiatrov pri nas primanjkuje. To ob?utijo tako strokovnjaki kot starši otrok in mladostnikov, ki bi njihovo pomo? potrebovali. Celotne regije so nepokrite, na primer Koroška in Prekmurje, ali pa zelo slabo preskrbljene z možnostjo pedopsihiatri?ne pomo?i, denimo Dolenjska, opozarja profesorica psihiatrije na medicinski fakulteti v Ljubljani in psihiatrinja, ki se na Psihiatri?ni kliniki ukvarja tudi s psihoterapijo otrok in mladostnikov, prof. dr. Martina Tomori.

"To seveda podaljšuje ?as, ko otrok ali družina ?akata na strokovno pomo?, pri tistih otrocih in mladostnikih, ki pa so že v obravnavi zaradi takih ali druga?nih ?ustvenih, vedenjskih ali psihosocialnih motenj, pa so sre?anja s pedopsihiatrom redkejša, kot bi morda morala biti."

Težave na centrih za socialno delo

Zaradi pomanjkanja pedopsihiatrov imajo težave na primer centri za socialno delo. Pogosto bi ob obravnavi otroka potrebovali takšno pomo?, a ni mogo?a, pravi Sendi Murgel iz Skupnosti centrov za socialno delo. Ker jih je premalo, so tudi vsi prezasedeni, dodaja.

Najpogosteje bi pomo? pedopsihiatra nemudoma potrebovali, ko so otroci žrtve nasilja, zlorab ali ko so kako druga?e ogroženi, pojasnjuje Murglova. Strokovni delavci namre? nimajo ne znanja ne pooblastil pedopsihiatrov. Ko gre za vnaprej dogovorjene obravnave, se sicer po njenih besedah da dogovoriti za njegovo prisotnost, druga?e pa je v kriznih situacijah. "Takrat bi pomo? potrebovali takoj."

Organizacijske težave staršev

Težave, s katerimi se soo?ajo na Koroškem, nam je opisala Sonja Boži?, ki se na Centru za socialno delo Slovenj Gradec ukvarja z varstvom mladoletnikov. V hujših primerih otroka ali mladostnika takoj hospitalizirajo, pojasnjuje. To je na primer pri avtoagresivnem vedenju, motnjah hranjenja, depresivnih stanjih, v?asih pa tudi takrat, ko lahko zdravniki šele z opazovanjem dolo?ijo ustrezno terapijo. Vedno, kadar se na centru za socialno delo sre?ajo z otrokom ali mladostnikom, potrebo po pedopsihiatri?ni obravnavi po besedah Boži?eve dolo?i interdisciplinarni tim, k specialistu pa otroka ali mladostnika napoti pediater ali osebni zdravnik.

Težave so predvsem organizacijske in z njimi se soo?ajo družine, ki takšno obravnavo potrebujejo, pravi Boži?eva. Starši morajo otroke k pedopsihiatru voziti v Maribor ali v Celje. "Staršem to vzame ves dan, vzeti morajo dopust ali bolniško, to pa potem pogosto povzro?a težave v odnosih z delodajalci," opozarja Boži?eva

Prenatrpani urniki

"Seveda se pedopsihiatri držimo strokovnega na?ela, da še posebno nujne težave pri otroku poizkušamo prevzeti v obravnavo ?im prej, a tudi za te v?asih zmanjka ?asa. Iz istega razloga v?asih usmerimo obravnavo na najbolj kriti?en del motnje, na primer hudo depresivno stanje pri otroku ali mladostniku, akuten pojav psihoze pri mladostniku, obravnava družinskega problema ob tem ali poglobljen psihoterapevtski del pa je ?asovno odložen na ?as, ko je akutna motnja že razrešena," delovanje pedopsihiatrov v takšnih razmerah pojasnjuje Tomorijeva.

Vsi otroci z duševno motnjo v Sloveniji žal ne dobijo potrebne strokovne pedopsihiatri?ne pomo?i, a ne le zaradi premajhnega števila pedopsihiatrov, opozarja Tomorijeva, ampak tudi zaradi predsodkov staršev ali slabega prepoznavanja otrokove stiske odraslih. "Tako se na primer pogosto zgodi, da pripeljejo na "terapijo" otroka z neko vedenjsko, navzven mote?o težavo, ki nima nujno patološkega pomena, depresiven otrok, ki je tih, miren, umaknjen, 'priden', pa ni deležen ustrezne pozornosti odraslih – staršev, u?iteljev, vzgojiteljev." Takšni otroci torej pogosto ne dobijo pravo?asno strokovne pomo?i, še opozarja Tomorijeva.

Tekst: Petra Mlakar

Izvirni ?lanek objavljen v DNEVNIK 19.julij 2010.
Besedilo in slike last DNEVNIKA in avtorjev.