Presnovni sindrom

(* PR) Presnovni ali metabolni sindrom, sindrom X ali sindrom inzulinske rezistence so razli?na poimenovanja za isto obolenje, ki prizadene vedno ve? ljudi. To je skupek razli?nih dejavnikov, ki pove?ujejo tveganje za pojav bolezni srca in žilja in/ali sladkorne bolezni. Navzven presnovni sindrom najlažje prepoznamo kot trebušno debelost, ki jo spremljajo zvišan krvni tlak ter pove?ane vrednosti krvnega sladkorja, holesterola in trigliceridov.

V literaturi lahko najdemo ve? definicij presnovnega sindroma. Diabetologi, zdravniki specialisti, ki se najve? ukvarjajo s presnovnim sindromom, uporabljajo definicijo, ki je bila leta 2005 sprejeta na sre?anju Mednarodnega združenja za diabetes (International Diabetes Federation, IDF) v Berlinu. Po tej definiciji govorimo o presnovnem sindromu takrat, ko:
Po tej definiciji govorimo o presnovnem sindromu takrat, ko je obseg trebuha (merjen nad popkom) ve? kot 94 cm pri moških in ve? kot 80 cm pri ženskah, poleg tega pa sta so?asno prisotna vsaj dva izmed naslednjih dejavnikov tveganja:

• pove?ana vrednost trigliceridov, merjena na teš?e (> 1,7 mmol/l),
• zmanjšana vrednost holesterola HDL (pri moških < 1,0 mmol/l in pri ženskah < 1,3 mmol/),
• zvišan krvni tlak (ve? kot 130/85 mm Hg oz. že zdravljen z zdravili),

• pove?ana vrednost krvnega sladkorja (glukoze), merjena na teš?e (? 5,6 mmol/l) oz. potrjena motena toleranca za glukozo oz. sladkorna bolezen tipa

 

Ste jabolko ali hruška?

Maš?oba se pri vsakem ?loveku razli?no kopi?i. Za trebušno debelost ali debelost v obliki jabolka je zna?ilno nalaganje maš?obe okoli pasu: trebuh je izbo?en, zadnjice je bolj malo, tudi stegna niso pretirano debela. Pri hruškasti obliki debelosti, ki je pogostejša pri ženskah, pa se maš?oba kopi?i v podkožju zadnjice, bokov in stegen.

Presnovni sindrom ima že petina svetovnega prebivalstva. Verjetno bo takih ljudi ?edalje ve?, saj se življenjska doba podaljšuje, vedno ve? ljudi pa tudi vztraja pri nezdravem na?inu življenja (premalo telesnega gibanja, neredna in neustrezna prehrana, stres in pomanjkanje spanca). V Evropi naj bi imelo lastnosti presnovnega sindroma od 10 % do 15 % ljudi, med bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 pa skoraj 90 %.

 

Kakšne so lahko posledice presnovnega sindroma?

Posamezni dejavniki tveganja, ki so zna?ilni za presnovni sindrom so že vsak zase razlog za pogostejši pojav bolezni srca in žilja in/ali sladkorne bolezni. Ko se pojavljajo skupaj, je tveganje za pojav teh bolezni še ve?je. Pri ljudeh s presnovnim sindromom je tveganje za pojav bolezni srca in ožilja od 2- do 4-krat ve?je, tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2 pa je 5-krat ve?je.

 

Kaj lahko storite sami?

Ker je trebušna debelost najpomembnejši dejavnik presnovnega sindroma, morate najprej shujšati, to pa je mo?no povezano z zdravim na?inom prehrane in z ve? gibanja.
Osnova spremembe življenjskega sloga so redna telesna dejavnost, dietni ukrepi in velika želja po spremembi. Vse to vodi do kon?nega cilja, torej do kar najve?jega zmanjšanja tveganja za pojav bolezni srca in žilja in/ali sladkorne bolezni, izboljšanja telesne zmogljivosti ter pove?anja samozavesti in psihi?ne zmogljivosti.
Telesna dejavnost mora postati del vašega življenja, zato je dobro, da povabite tudi svoje družinske ?lane ali prijatelje, naj se vam pridružijo pri njej. Tip vadbe mora ustrezati vašim sposobnostim in zmožnostim. Glavni klju? za doseganje pozitivnih u?inkov je predvsem redna vadba. Zdravilne u?inke zagotavlja že dejavnost, ki traja vsaj 30 minut, vsaj 3 do 5 dni na teden.
Zdrava, uravnotežena prehrana je klju? do uspeha. Ko na?rtujete zdrav dnevni jedilnik, morate vedeti, kako, kdaj in kolikokrat na dan boste jedli. Celodnevni jedilnik mora biti energijsko in hranilno uravnotežen glede na starost, spol in telesno obremenitev. Sestavljen naj bo iz treh glavnih obrokov (zajtrk, kosilo in ve?erja) in dveh malic.
Pomembno je, da poznate vrednosti svojega krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi.

 

Ali ste nagnjeni k presnovnemu sindromu?

	Imam jabol?no obliko debelosti.	DA	NE
	Obseg mojega pasu je ve?ji od 94 cm (moški) oz. ve?ji od 80 cm (ženske).	DA	NE
	Rad/-a jem slaš?ice in enostavne ogljikove hidrate ogljikove hidrate (testenine, riž, krompir, bel kruh …).	DA	NE
	S telesno dejavnostjo se ukvarjam manj kot dvakrat na teden.	DA	NE
	Ne spomnim se, kdaj so mi nazadnje izmerili holesterol v krvi in kakšne so bile izmerjene vrednosti.	DA	NE
	Ne spomnim se, kdaj so mi nazadnje izmerili krvni tlak in kakšne so bile izmerjene vrednosti.	DA	NE
	Ne spomnim se, kdaj so mi nazadnje izmerili sladkor v krvi in kakšne so bile izmerjene vrednosti.	DA	NE
	V moji družini se pojavljajo bolezni srca, sladkorna bolezen, debelost in zvišan krvni tlak.	DA	NE

 

 

 

 

 

 

 

Ve? o presnovnem sindromu lahko najdete tudi v knjižici V skrbi za vaše zdravje Presnovni sindrom .

Barbara Kruhar Lorger

 

*PR – promocijski ?lanek