Varnostna mreža v skupnosti, pomo? in opora

Ob 10. septembru, svetovnem dnevu prepre?evanja samomora, so na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje opozorili na pomen organiziranih obrambnih strategij za zajezitev samomora. Kot skupnost bomo morali vztrajno in sistemati?no razvijati razne programe in strokovne službe, v katerih bodo ustrezno usposobljeni strokovnjaki znali prepoznati stiske samomorilnih, jim pomagali razjasniti pogled na probleme in skupaj z njimi iskati možne rešitve.

Pri tem so za posameznika, ki je v stiski, velikega pomena tudi njegovi bližnji – družinski ?lani, prijatelji, sodelavci, znanci,… Za pravo?asno prepoznavanje, spreminjanje in razreševanje samomorilnega vedenja moramo aktivirati široko varnostno mrežo, ki seže od ozaveš?enega in informiranega posameznika do usposobljene skupnosti.

»Za celjsko regijo je bilo ve? kot 20 let zna?ilno, da si je vzelo življenje od 100 do 120 ljudi na leto. Iz podatkov o številu samomorov v celjski regiji v zadnjih desetih letih je razvidno, da je koli?nik samomora zna?ilno upadel. Pozitiven premik je viden po letu 2005. ?eprav se celjska regija še vedno soo?a z visokim številom samomorov, se je tudi v letu 2009 nadaljeval trend zmanjševanja samomora. V letu 2009 je v regiji samomor storilo 79 oseb, med umrlimi je bilo 60 moških in 19 žensk. Glede na še intenzivnejše slabšanje socialno-ekonomskega položaja ljudi v preteklem letu in naraš?anje splošne negotovosti, ki lahko pripomoreta k odlo?itvi za samomor, smo optimisti?ni, da število samomorov ostaja na ravni zadnjih petih let in je celo nižje kot v letu 2008. Samomorilno vedenje razumemo kot proces, na katerega lahko vplivamo in ga spremenimo. Mnoge samomore torej lahko prepre?imo. Lažje je, kadar posameznik svojo stisko, nemo? ali obup ubesedi. Takrat mu prisluhnimo, pokažimo, da nam je mar in ga spodbujajmo v iskanju druga?nih rešitev njegove stiske,« je dejala Nuša KonecJuri?i?, dr. med., specialistka socialne medicine, predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. »Mnogi o svojih težavah mol?ijo, bodisi zaradi strahu, nevednosti, slabih izkušenj ali preprosto zaradi prepri?anja, da ni nobene poti naprej. Od tega, kako dobro poznamo to osebo in od naše siceršnje ob?utljivosti za so?loveka, je odvisno, ali bomo prepoznali stisko. Vedno, kadar se nam zazdi, da ?lovek ni takšen, kot smo ga vajeni in ta spremenjenost traja ve? dni, ga povprašajmo po po?utju. Ne bodimo vsiljivi, predvsem poslušajmo, kako se naš sogovornik zares po?uti. Ljudem v stiski lahko pomagamo kot prijatelji, znanci, strokovnjaki. Vsakdo lahko ponudi oporo na svoj na?in in s svojimi znanji, vsi pa tako, da pokažemo, da nam je mar,« je še poudarila Nuša Konec Juri?i?. Analize samomorilnosti v Sloveniji in na Celjskem kažejo, da je samomorov ve? med moškimi, med starejšimi ljudmi, med osamljenimi, lo?enimi in ovdovelimi, med brezposelnimi, med ljudmi, ki trpijo zaradi depresije, med alkoholiki, posamezniki, ki so že kdaj poskušali s samomorom, med socialno prikrajšanimi ljudmi na robu družbe. Obrambne strategije in pristopi za zajezitev samomora morajo zajeti vse te ciljne skupine in razli?na podro?ja posameznikovega življenja – izobraževanje, zaposlovanje, socialno in ekonomsko varnost, zdravstveno varstvo in razli?ne vire pomo?i v stiski. 

Preglednica: Podatki o številu samomorov v celjski regiji v desetletnem obdobju

	Število vseh samomorov	Število samomorov na 100.000 prebivalcev (koli?nik samomora)
2000	109	36,50
2001	103	34,46
2002	100	33,38
2003	105	35,05
2004	108	36,16
2005	82	27,39
2006	92	30,16
2007	78	25,80
2008	84	27,5
2009	79	26,

Upad samomora v celjski regiji v zadnjih letih lahko pripišemo so?asnemu vplivanju ve? dejavnikov, med drugim tudi številnim na?rtovanim aktivnostim na podro?ju krepitve duševnega zdravja in prepre?evanja samomora. Zavod za zdravstveno varstvo Celje deluje kot koordinator razširjene regijske interdisciplinarne mreže razli?nih služb in strokovnjakov. Na Celjskem obstaja še veliko drugih virov strokovne pomo?i. V stiski se vselej lahko obrnemo na osebnega oziroma družinskega zdravnika. V naši okolici je zagotovo kdo, ki mu lahko zaupamo naše skrbi. ?e ne zmoremo spregovoriti na glas, lahko poiš?emo pomo? tudi v spletnem prostoru. Primer spletnih virov pomo?i sta spletna portala www.med.over.net in www.nebojse.si za odrasle ter spletiš?e www.tosemjaz.net za otroke in mladostnike. Na teh portalih se lahko posamezniki o svojih stiskah anonimno posvetujejo s strokovnjaki ali izmenjajo izkušnje z drugimi spletnimi uporabniki.

Na svetovni dan prepre?evanja samomora, v petek, 10. septembra 2010, bodo v Celju informativne stojnice z gradivio prepre?evanju samomora, zlasti o na?inih pomo?i in prepoznavanju opozorilnih znakov. V središ?u Celja (na »zvezdi«), v Zdravstvenem domu Celje in v Splošni bolnišnici Celje bodo informativne stojnice od 10. do 12. ure. Zanje bodo poskrbeli Zavod za zdravstveno varstvo Celje, JZ Socio – Projektna pisarna Celje Zdravo mesto in Srednja zdravstvena šola..

Izvirni ?lanek objavljen na spletni strani  http://www.zzv-ce.si  7.september 2010.
Besedilo in slike last ZZV Celje in avtorjev.