Dobro si videti brez avta!

EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI 16. – 22. 9. 2010
Redna telesna dejavnost je klju? do zdravja in dobrega po?utja. Raziskave pa kažejo, da se gibamo ?edalje manj, k ?emur pomembno prispeva tudi dejstvo, da se vsepovsod vozimo z avtomobilom.

Pri tem je kar polovica vseh voženj z avtomobilom krajših od pet kilometrov, tretjina jih je krajših od treh kilometrov, vsako osmo potovanje z avtom pa je krajše od 500 metrov! To je nesmiselno ravnanje, saj gre za razdalje, ki jih brez težav premagamo peš oziroma s kolesom. Zato zamenjajte avto za hojo ali kolo in se pridružite tistim, ki spretno in kar spotoma poskrbijo za svoje zdravje in okolje.

Sede? življenjski slog botruje dejstvu, da je kar 55 odstotkov odraslih v Sloveniji pretežkih, 15 odstotkov pa predebelih, s ?imer je povezanih mnogo resnih bolezni. ?e vsaj eno vožnjo z avtom na dan zamenjamo s hojo ali kolesarjenjem, lahko redno telesno dejavnost enostavno in tako reko? brez stroškov vklju?imo v vsakdanje življenje. S tem zmanjšamo tveganje za nastanek razli?nih bolezni in hkrati zmanjšamo škodljiv vpliv na okolje.

Potuj na lasten pogon vsaj 30 minut na dan
V Sloveniji je kar 20 odstotkov ljudi nezadostno dejavnih, da bi vsaj minimalno poskrbeli za svoje zdravje. Pogost izgovor je, da za rekreacijo nimajo ?asa, ob tem pa vsak dan približno 75 minut preživijo – v avtomobilu. ?asa je torej dovolj, saj že pol ure zmernega gibanja dnevno zadostuje, da vzdržujemo telesno težo in pomembno zmanjšamo možnosti za nastanek bolezni srca in ožilja, ki so glavni vzrok za umrljivost pri nas – kar polovica nas umre zaradi tovrstnih obolenj.

Gibanje pomaga zmanjševati tudi možnosti za nastanek številnih drugih bolezni, in sicer možnosti za nastanek kapi, povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni tipa 2, raka na debelem ?revesu in dojkah ter osteoporoze. Dejaven življenjski slog izboljša tudi naše duševno zdravje, zmanjšuje stres in lajša depresijo, pomaga nam izboljšati samopodobo in pove?ati samospoštovanje. Pozitivne u?inke telesne dejavnosti zlasti ?utimo v starejših letih, saj nam gibanje pomaga vzdrževati miši?no mo?, gibljivost sklepov, vzdržljivost in gostoto kosti, s tem pa se zmanjša možnost padcev pri starejših ljudeh, ki so tako manj odvisni od tuje pomo?i.

Hoja in kolesarjenje – prijetno s koristnim
Kogar zdravstvene koristi še ne prepri?ajo, ga bo verjetno osebna izkušnja z spremenjenim življenjskim slogom. Gibanje je namre? enostavno zabavno. Hoja je primerna za vsakogar, ne glede na starost ali telesno pripravljenost. Stane nas ni?, saj zanjo ne potrebujemo posebne športne opreme, poleg tega lahko hodimo kadarkoli, tudi v slabem vremenu, ?e le dežnik vzamemo s seboj. Hkrati je hoja ena najbolj varnih, u?inkovitih in celovitih vrst telesne dejavnosti. Na kolesu smo deležni še u?inkovitejše vadbe, do cilja pridemo hitro, brez izgube ?asa v prometnih zastojih in pla?evanja parkirnine. V prostem ?asu nam kolesarjenje omogo?a privla?en na?in raziskovanja lastnega mesta in krajev v bližnji okolici. Najlepše pri hoji in kolesarjenju pa je verjetno to, da v teh aktivnostih lahko sodeluje vsa družina in si tako iz hitrega življenjskega ritma »ukrade« nekaj ur kakovostnega ?asa zase.

Peš v vrtec in šolo za zdravo otroštvo
Na posredne in neposredne posledice brezglave in prepogoste uporabe avtomobilov so še zlasti ob?utljivi otroci. Slovenski raziskovalci ugotavljajo, da je že med petletnimi otroci približno 20 odstotkov otrok s preveliko telesno težo, blizu osem odstotkov pa jih je predebelih. Med 15- in 16-letniki je pretežkih približno 16 odstotkov, predebelih pa šest odstotkov fantov in okoli štiri odstotke deklet. Pomemben razlog se zagotovo skriva v tem, da številne otroke v vrtec ali šolo in povsod drugod z avtomobilom vozijo starši.

Gibanje na poti v vrtec in šolo ter nazaj je pomembno za aktivnejši na?in življenja, poleg tega mladi tako porabijo odve?ne kalorije, ker to ob šolskih dnevih po?nejo najmanj dvakrat na dan. Ob tem spoznavajo svoj kraj bivanja in se nau?ijo varnega vedenja v prometu.

Bodimo živahni ?lani lokalne skupnosti
Betonska džungla brez zelenih površin, ceste, ob katerih ni kolesarskih stez, prehodi za pešce brez semaforjev, neustrezna prometna signalizacija – res, v takem okolju ni prijetno biti pešec ali kolesar. Zato je pomembno, kako gradimo svoja mesta, oblikujemo mestno okolje in znotraj njega zagotavljamo dostop do narave, saj je to lahko velika spodbuda ali pa velika ovira za telesno dejavnost in aktivno življenje v urbanem okolju. Bodimo aktivni tudi pri pobudah lokalnim oblastem in jim predlagajmo, naj uredijo in ozelenijo pešpoti, ki vodijo do zaposlitvenih in drugih mestnih središ?, zarišejo kolesarske steze, znižajo omejitve hitrosti za avtomobile, vzpostavijo mrežo kolesarnic, pove?ajo urbane površine, namenjene pešcem in kolesarjem, in podobno. S tem bo gibanje v urbanem okolju varnejše in prijetnejše, okrepila se bo socialna povezanost in oživilo družabno življenje v mestnih ?etrtih.

Grozovite posledice odvisnosti od avtomobila
Poleg sede?ega življenjskega sloga in vseh z njim povezanih posledic pretirana raba avtomobilov povzro?a tudi hrup in onesnažuje zrak.

Onesnaženost zraka je povezana s sr?no-žilnimi obolenji, razli?nimi oblikami raka, pove?anim tveganjem za razvoj alergij, vpliva na plodnost moških in plod med nose?nostjo, posledica tega pa je lahko ve?ja umrljivost novorojen?kov. Otroci, ki živijo v neposredni bližini cest z gostim prometom, so podvrženi dvakrat ve?jemu tveganju za razvoj bolezni dihal, denimo astme.

Najve?ji delež ?lovekove izpostavljenosti hrupu povzro?a cestni promet in skoraj 70 odstotkov ljudi v EU je podvrženih tolikšni stopnji hrupa, da vpliva na okvare sluha in motnje govora, negativno vpliva na sr?no-žilni sistem, slabi odpornost, zvišuje krvni tlak, povzro?a vedenjske težave in vzkipljivost, pove?uje agresijo in nejevoljo. Glavna posledica onesnaženja s hrupom je pomanjkanje spanja oziroma motnje spanca. Zaradi hrupa težko zaspimo, obdobje globokega spanca je krajše, med spanjem se ve?krat prebujamo, posledi?no smo utrujeni in naša storilnost je slabša. Z izpostavljenostjo hrupu so povezane tudi razvojne in u?ne motnje v zgodnjem otroštvu.

POUDARKI

•  Pol ure gibanja dnevno je konkreten ukrep za boljše zdravje in vitkejšo postavo, hkrati pa precej zmanjša naš oglji?ni odtis. Vsak, ki na dan le pet kilometrov prevozi s kolesom namesto z avtomobilom, svoj izpust CO2 na leto zmanjša za kar 306 kilogramov.

• Da ni ?asa, je le izgovor. Vsaka osma vožnja z avtom je namre? krajša od 500 metrov. To razdaljo prehodimo v šestih minutah.

•  V pol ure hoje prehodimo približno 2,5 kilometra, v pol ure kolesarjenja prevozimo približno 10 kilometrov. ?e bi to po?eli vsak dan, bi pri hoji za gorivo prihranili vsaj 75 evrov letno, pri kolesarjenju pa ve? kot 300 evrov letno.

•  V pol ure hoje zmerne hitrosti porabimo približno 160 kalorij, v pol ure zmernega kolesarjenja pa skoraj 300 kalorij. Med vožnjo avtomobila v pol ure porabimo približno 71 kalorij, kot sopotnik pa komaj približno 50. Za izgubo kilograma telesne teže moramo porabiti približno 7000 kalorij. Peš ali s kolesom gre hitreje kot z avtom.

• V enem letu na cestah v EU ugasne kar 127 tiso? življenj, poškodovanih pa je letno 2,4 milijona ljudi – ve?, kot je vseh prebivalcev Slovenije. Najbolj pogost razlog smrti mladih od 5. do 29. leta so prometne nesre?e.

•  Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da kar 600 tiso? ljudi v Evropi na leto umre zaradi bolezni, ki so posledica telesne nedejavnosti.

• Stroški poškodb v prometu in bolezni, ki so posledica sede?ega na?ina življenja, segajo v stotine milijard evrov.

Služba za odnose z javnostmi
Ministrstvo za okolje in prostor.