Sladkorna bolezen in depresija

  Sladkorna bolezen in depresija

Depresija je danes najpogostejša duševna motnja. Po ocenah Svetovne zdravstveneorganizacije v svetu za njo trpi ve? kot 120 milijonov ljudi. Depresija ovira posameznika pri vsakodnevnih dejavnostih, vodi v slabšanje kakovosti življenja, pove?uje zbolevanje za drugimi boleznimi in pove?uje nevarnost samomorilnega vedenja. Depresija ne prizadene le posameznika, ki ima to motnjo, ampak tudi njegove svojce.

Sladkorna bolezen in depresija

Sladkorna bolezen je ena najbolj razširjenih kroni?nih bolezni. Kroni?na bolezen je za bolnika obremenjujo?a, saj zahteva stalno in doživljenjsko zdravljenje, redne ambulantnepreglede pri izbranem zdravniku in specialistih, redne laboratorijske preglede in stalno zdravstveno vzgojo. Sladkorni bolniki so zaradi narave bolezni in na?ina zdravljenja šebolj psihi?no obremenjeni kot ve?ina drugih kroni?nih bolnikov. Stalno jih spremlja strahzaradi previsoke ali prenizke ravni glukoze v krvi, bojijo se pojava akutnih ali kroni?nih zapletov sladkorne bolezni, teži jih ob?utek krivde zaradi neupoštevanja terapevtovih navodil ter nedoseganja zastavljenih ciljev zdravljenja, še posebno v zvezi z vzdrževanjem optimalne telesne teže. Kroni?ni bolezni se je treba prilagoditi, kar obi?ajno traja nekaj mesecev. Sposobnost obvladovanja kroni?ne bolezni je odvisna od ravni osebnostnega razvoja ter obenem miselne in ?ustvene zrelosti. Najpomembnejši zaš?itni dejavnik za bolnikovo prilagoditev je samozaupanje, ki temelji na ustrezni zdravstveni vzgoji. Pomembno vlogo pri prilagoditvi na kroni?no bolezen ima tudi bolnikovo socialno okolje. Pojav kroni?nih zapletov pomeni prelomnico v poteku sladkorne bolezni, ki ga lahko spremlja zaskrbljenost, katera se lahko stopnjuje v tesnobo in depresijo. Kroni?ni zaplet je dokaz sladkorne bolezni tudi za bolnike, ki je dolga leta niso priznavali; za tiste, ki so se z boleznijo sicer že zdavnaj sprijaznili, pa jim zapleti pomenijo uresni?itev njihovih skritih bojazni. Vsi, ki so verjeli, da z dobro urejenostjo sladkorne bolezni lahko prepre?ijo pojav zapletov, so razo?arani. Vpliv sladkorne bolezni na bolnikovo duševnost še ni povsem jasen. Otroci, ki zbolijo pred petim letom starosti, so mo?no nagnjeni k vedenjskim motnjam. Odrasli bolniki imajo ve? težav pri pomnjenju kot vrstniki, ki nimajo sladkorne bolezni. Tesnobnost je dvakrat pogostejša kot v populaciji na splošno, prav tako se pomembno pogosteje pojavljajo fobi?ne motnje (bolezenski strahovi). Bolniki se bojijo krvi, injekcij, poškodb pri samovbrizgavanju insulina in odvzemu krvi za meritve glukoze, strah jih je hipoglikemij. Trije zapleti so najpogosteje povezani z duševnimi motnjami: obolenja velikih žil, kroni?ne razjede okon?in in napredovale okvare na oãesnem ozadju (diabeti?na proliferativna retinopatija).

 Najpogostnejša duševna motnja pri bolnikih s sladkorno boleznijo je depresija, ki je je med njimi dvakrat do trikrat ve? kot v populaciji na splošno, vendar je stanje števil?no primerljivo z bolniki, ki imajo druga kroni?na obolenja. Ima jo približno 30 % bolnikov. Najmo?nejši napovedni kazalci za njen pojav so: ženski spol, srednja leta, manj kot srednješolska izobrazba in prisotnost vsaj dveh kroni?nih zapletov sladkorne bolezni. Ponovitev bolezni je nekajkrat pogostejša kot pri depresivnih bolnikih, ki niso kroni?no bolni. Ocena depresije je zaradi so?asnosti organskega obolenja, ki ima lahko depresivnim podobne simptome, težavnejša. To je poleg dejstva, da pri vsakdanjem delu z bolniki s sladkorno boleznijo premalokrat pomislimo na depresijo, verjetno razlog, da je prepoznana le ena tretjina bolnikov z depresijo. Tudi druge duševne bolezni so povezane s sladkorno boleznijo: v skupini bolnikov z mani?no depresivno psihozo je pomembno ve? bolnikov s sladkorno boleznijo (približno 12,5 %) kot pri drugih psihiatri?nih obolenjih (okrog 4 %). Predvsem pri mlajših bolnicah s sladkorno boleznijo se pogosteje pojavljata tudi anoreksija in bulimija. Namen brošure je opozoriti bolnike s sladkorno boleznijo in njihove svojce tudi na možno so?asno prisotnost duševnih motenj, ki jih je treba ?imprej odkriti in ustrezno zdraviti. Za uspešno zdravstveno vzgojo, izvajanje samokontrole in urejenost sladkorne bolezni je treba so?asno zdraviti obe – sladkorno bolezen in duševno motnjo ter ?imbolj zmanjšati neugodne dejavnike okolja. Celovita obravnava, ki izboljšuje kakovost bolnikovega življenja, pa je mogo?a samo z dobrim sodelovanjem bolnika, svojcev, zdravnika, medicinske sestre in klini?nega psihologa ali psihiatra.

Ve? si preberite v brošuri Sladkorna bolezen in depresija