Psi so odli?ni psihoterapevti

S psi lahko ?lovek zlahka naveže ?ustvene stike, v njih naj bi imel oporo, ki mu pomaga pri premagovanju stresa in pri navezovanju stikov z ljudmi.

Psi imajo lahko zelo pozitivne u?inke pri zdravljenju duševnih težav. Štirinožci naj bi bili zlasti pomembni psihoterapevti tudi pri otrocih, ki težko navezujejo stik z okoljem.

(Foto: dnevnik)

Nemški tednik Der Spiegel navaja ve? kot 50 let staro zgodbo otroškega psihologa Borisa Levinsona. Devetletni pacient je neko? k njemu prišel prezgodaj in naletel na njegovega psa Jinglesa. De?ek mu je za?el takoj navdušeno prigovarjati in je bil tudi potem, ko ga je za?el psiholog obravnavati, bolj kot obi?ajno odprt in zaupljiv.

Odtlej je Levinson svojega zlatega prinašalca pogosto vzel v svojo ordinacijo. Leta 1961 je na kongresu poro?al o tem, kako zelo pozitivno njegov pes vpliva na otroke z duševnimi težavami. Pravzaprav je že veliko prej Freud opazil, da njegov pes zelo dobro vpliva na njegove paciente.

?lovek zlahka naveže ?ustvene stike s psi in ma?kami. Po mnenju dunajskega znanstvenika Kurta Kotrschala je tako zato, ker ima z njimi nekatere skupne fiziološke in kognitivne mehanizme ter podobno strukturo možganov glede socialnega obnašanja. Poleg tega so ljudje zaradi svoje dolge tradicije lova, ki je ve? deset tiso?letij predstavljal glavno dejavnost in glavni vir preživetja, nagnjeni k temu, da živijo skupaj z živalmi. Zoolog James Serpell pa meni, da lahko živali ?loveku odprejo dostop do nezavednega in njegovih ?ustev.

Psi v psihiatri?nih ustanovah

Zlasti omenjeni Levinson je v 60. letih mo?no vplival na to, da se je za?ela v Evropi uveljavljati terapija s pomo?jo živali (Animal-Assisted Therapy). Tako imajo v psihiatri?nih bolnišnicah, domovih za ostarele, bolnišnicah in zaporih pogosto živali. Še vedno pa je težko znanstveno dokazati, na kakšen na?in pozitivno vplivajo na duševno zdravje. Janelle Nimer in Brad Lundahl z Univerze Utah (ZDA) sta sicer leta 2007 dokazala, da živali pomagajo pri zdravljenju pacientov s psihi?nimi travmami.

Psi zmanjšujejo stres

Na Dunaju pa je nedavno Kurt Kotrschal s svojimi sodelavci dokazal, da živali zlasti pomagajo mladim, ki imajo težave z navezovanjem stikov. V raziskavi je sodelovalo okoli 80 otrok, starih od 7 do 12 let, z negotovim in slabo strukturiranim vzorcem navezovanja stikov, zaradi ?esar so bili pogosto izpostavljeni stresu. Te težave so bile pogosto posledica nasilja v družini ali zanemarjanja.

V prvi fazi je Kotrschal s sodelavci mlade udeležence raziskave prosil, naj v prisotnosti dveh odraslih do konca povedo neko zgodbo in na pamet rešijo dolo?eno matemati?no nalogo. Tretjina jih je pri teh dveh nalogah imela podporo pri prijaznih odraslih, drugi otroci pa so za oporo dobili živega psa ali plišastega kužka.

Rezultati raziskave so pokazali, da živ pes znatno vpliva na manjši stres. Ob prisotnosti pravega psa otroci niso imeli zvišane ravni stresnega hormona kortizola. Zlasti so bili sproš?eni otroci, ki so se s psi intenzivno ukvarjali, torej so jim prigovarjali ali jih božali. Pozitiven u?inek so imeli psi le na negotove in slabo organizirane otroke, medtem ko je pri otrocih, ki pri navezovanju stikov nimajo težav, sproš?ujo?e delovala že navzo?nost odraslih.

Pes izboljša odnos s psihoterapevtom

O?itno lahko psi predstavljajo podobno ?ustveno oporo kot druge osebe. Pri otrocih, ki imajo težave z navezovanjem stikov, je lahko štirinožec celo bolj u?inkovit pri ustvarjanju zaupanja kot odrasla oseba. Po Kotrschalovem mnenju se v tem skriva terapevtski potencial. Psi bi tako lahko pospešili vzpostavitev zaupljivega odnosa med psihoterapevtom in pacientom. Uporaba psa je smiselna tako s psihološkega kot s stroškovnega vidika, saj bi skrajšala ?as terapije.

Kotrschal meni, da vse to velja tudi za odrasle. Tudi številni odrasli pacienti se lažje odprejo ob prisotnosti psa, kot kažeta dve nedavni študiji Undine Lang iz Berlina, ki so ji depresivni bolniki pol ure pripovedovali o svojih izkušnjah z živalmi in svojem odnosu do psov.

Pri polovici so bili prisotni psi, pri polovici pa ne. Po 30 minutah se je v prvi skupini tesnoba precej zmanjšala, medtem ko je bilo v drugi skupini takšno zmanjšanje komaj zaznati. Langova, ki dela na berlinski kliniki Charité, je leto kasneje ponovila podobno raziskavo pri shizofrenih bolnikih in rezultati so bili podobni. Tudi pri njih se je ob prisotnosti psa pojavil ob?utek radosti in topline, tako da se je tesnoba bolnika vidno zmanjšala in je bil ta veliko bolj sproš?en.

Psihoterapevti bi torej morali za?eli uporabljati pse, ki lahko pomagajo vsaj pri boljšem vzpostavljanju stika s pacienti. Sicer pa je znano dejstvo, da lastniki psov na sprehodu pogosto zelo hitro navežejo stik z drugimi lastniki psov.

Tekst: Mihael Šorl

Izvirna novica: Dnevnik ,  petek 02.12.2011

?lanek je last medija Dnevnik.si in avtorja