Psihiatri – jih bomo potrebovali vedno ve??

V EU samo desetina ljudi s psihi?nimi motnjami dobi primerno medicinsko pomo?.
Za izgubljena leta življenja zaradi posledic bolezni, kot temu pravijo v medicini, so najve?krat krive nevropsihi?ne bolezni. To je potrdila tudi raziskava, objavljena v ugledni medicinski reviji The Lancet, po kateri je 28 odstotkov let življenja izgubljenih na ra?un nevropsihi?nih bolezni.

Tem sledijo kardiovaskularne (srce in ožilje – 22 odstotkov) in onkološke (rak – 11 odstotkov) bolezni. Pri tem prof. dr. Siegfried Kasper, predstojnik Klinike za psihiatrijo in psihoterapijo Medicinske univerze na Dunaju, specialist za psihiatrijo, nevrologijo in psihoterapijo, poudarja: »Duševne bolezni samo v naši domišljiji veljajo za bolezni, ki so redke in se bodo ugodno razvijale, ?e bomo ‘živeli urejeno življenje’.«

Premalo sredstev

»Ne le v Avstriji, tudi drugod velja, da nevropsihi?nim boleznim ne namenjamo dovolj pozornosti in sredstev. Možganskih bolezni je v Evropi ?edalje ve?, stroški zdravljenja se pove?ujejo, nih?e pa ne namenja dovolj sredstev za raziskave,« trdi prof. Kasper. Po njegovem prepri?anju bi bilo nujno treba za?eti vlagati v raziskave, saj je zdajšnje zdravljenje samo pri manjšem delu bolnikov tako uspešno, da pomembneje vpliva na potek bolezni.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) napoveduje, da bodo že leta 2030 depresije najpogostejša resnejša zdravstvena težava. Pogostejše bodo od sr?no-žilnih bolezni, demence in bolezenske odvisnosti (alkoholizem…), na petem mestu pa bo sladkorna bolezen, pojasnjuje dr. Georg Psota, glavni zdravnik psihosocialne službe na Dunaju. V Avstriji so psihiatri?ne bolezni že danes drugi najpogostejši vzrok za invalidsko pokojnino in pred?asno pokojnino na splošno.

Prepozna prepoznava

Dr. Psota opozarja, da je demenca redka pri ljudeh, mlajših od 65 let, vendar ima v starostni skupini od 80 do 90 let zaradi nje težave vsak tretji ?lovek, pri starejših od 90 let pa vsak drugi. »Dodatne težave nastajajo, ker jo najve?krat prepozno diagnosticiramo, tako da mine veliko dragocenega ?asa, ko bi lahko upo?asnili njen razvoj. Tudi depresije so v starosti precej pogostejše, kakor si mislimo,« dodaja.

Starostna depresija

V dunajskih gerontopsihiatri?nih ambulantah je starostna depresija druga najpogostejša diagnoza. Raziskava, med katero so pred desetimi leti analizirali 80-letnike iz dveh dunajskih ob?in, je pokazala, da jih ima 22 odstotkov depresijo, od tega jih ima tretjina težave zaradi težje oblike te bolezni. Skupaj s staranjem prebivalstva se bo gotovo pove?alo tudi število dementnih in depresivnih bolnikov.

 

(foto: Blaž Samec)

Motnje pri ?etrtini odraslih

Psihiatri?ne motnje so zelo pogoste tudi na splošno med odraslimi prebivalci, pravi dr. Susanne Lentner, ki je bila ?etrt stoletja (do lani) namestnica medicinskega predstojnika inštituta Anton Proksch, najve?je evropske ustanove za zdravljenje odvisnosti.

Dr. Lentnerjeva nam ob predstavitvi rezultatov obsežne raziskave, med katero so sredi prejšnjega desetletja analizirali najpogostejše psihiatri?ne motnje prebivalcev Evropske unije, pove, da so najpogostejše anksiozne motnje (12 odstotkov prebivalstva), sledijo jim resne depresije in bipolarne motnje (skoraj osem odstotkov), somatoformne motnje (ve? kot šest odstotkov) in motnje, ki nastanejo zaradi zlorabe nekaterih snovi (ve? kot trije odstotki). »Ocenjujemo, da ima 27 odstotkov prebivalstva težave vsaj z eno od teh motenj,« trdi dr. Lentnerjeva.

V Avstriji še niso opravili epidemioloških raziskav o psihiatri?nih motnjah, vendar strokovnjaki menijo, da je približno 1,4 milijona odraslih, starih od 20 do 64 let, v zadnjih 12 mesecih imelo težave z eno od teh motenj. Približno 600.000 jih je imelo težave zaradi anksioznih motenj (strahovi, tesnobe), 400.000 zaradi hujše depresije ali bipolarnih motenj (te so v?asih imenovali mani?na depresija), 320.000 zaradi somatoformnih motenj (med njimi so ob?utki, ki jih posreduje avtonomni živ?ni sistem in jih ni mogo?e nadzirati). Kar 170.000 prebivalcev Avstrije pa ima motnje, ki so posledica zlorabe alkohola, mamil ali drugih snovi.

V EU samo en ?lovek od desetih s psihiatri?nimi motnjami dobi primerno medicinsko pomo?. »Tudi ?e tovrstne težave ne bi bile ?edalje pogostejše, se bo število takšnih primerov v prihodnje pove?evalo, ker bo javnost bolje obveš?ena o teh težavah in bodo bolniki destigmatizirani,« je prepri?ana dr. Lentnerjeva. Poleg tega bo teh motenj vedno ve? tudi zato, ker bo ?edalje ve? tudi starejših prebivalcev. Zato v Avstriji ocenjujejo, da bodo ?ez dve desetletji potrebovali nekaj sto psihiatrov ve? kakor doslej; konec leta 2010 so jih imeli 1062.

Tekst: Milan Ili?

Izvirna novica: Delo ,  petek 02.03.2012

?lanek je last medija Delo in avtorja