..bila je ena izmed nas….

V današnjem ?asopisu Delu na predzadnji strani sem prebrala, da dr. TANJE LAMOVEC, univ. dipl. psih., slovenske zagovornice pravic uporabnikov psihiatrije, ni ve? med nami. Bila je ena izmed nas. Vedela je, kaj je to depresija in da takrat ne pomaga samo sprehod.

Razumela nas je… in v njenih knjigah sem našla veliko uporabnega znanja in modrosti. Iz njenih tekstov sem ?rpala vsebino za svoj prvi pomembni javni nastop, ko sem predstavila delovanje našega društva.
Rada bi vam jo predstavila skozi tekst novinarke Urše Matos. ……bila je ena izmed nas….

»Tanja Lamovec je profesorica na visoki šoli za socialno delo v Ljubljani, avtorica številnih knjig in ?lankov iz psihologije in za?etnica zagovorniške dejavnosti v gibanju uporabnikov psihiatrije v Sloveniji. Tanja je za mani?no depresijo zbolela pri 33 letih, po stresni lo?itvi od moža. V najhujših obdobjih manije je bila tako hiperaktivna in evfori?na, da ni spala, ampak je po ve? no?i marširala po stanovanju in na glas navijala radio. V najhujših obdobjih depresije je bila povsem na tleh. "V globoki depresiji postaneš povsem nemo?en. V?asih sem tedne ležala v postelji, ni se mi ljubilo tuširati, ni mi bilo za hrano in le, ?e sem se zelo potrudila, sem se oblekla in po?esala. Ker nisem mogla opravljati niti najosnovnejših življenjskih funkcij, sem si našla sostanovalca, da mi je hodil po nakupih. Takšna nemo? te prestraši, ker ne veš, koliko ?asa bo trajala. Zaradi ob?utka, da nisi za nobeno rabo, je samopodoba na psu." Zdravi ljudje to motnjo težko razumejo. "Skušajo te na razli?ne na?ine spodbujati, ?eš oglej si kakšno humoristi?no oddajo na TV, pojdi na sprehod, v gore, raztresi se. ?e gre za lažjo depresijo, takšni nasveti mogo?e pomagajo. Pri globoki depresiji so odve?. Brati ne moreš, ker nimaš koncentracije. Hoditi ne moreš, ker te depresija fizi?no paralizira. Ne moreš se preprosto raztresti." V fazah skrajne nesre?nosti ljudje izhod iš?ejo v samomoru. Tanja se je ve?krat poskušala ubiti s tabletami, a jih je vedno pravo?asno izbruhala. "Ugotovila sem, da moje telo no?e umreti, zato sem to nehala po?eti." Veliko drugih vztraja toliko ?asa, da jim samomor uspe. Strokovnjaki ugotavljajo, da je od 50 do 70 odstotkov samomorilcev trpelo za depresijo. Pri globoki depresiji izhod ni sprehod. Pot je samo ena: "Ne smeš se boriti proti neprijetnim ob?utkom, ampak se prepustiti. In seveda, potrebna so zdravila." Tanji so zdravila pomagala šele po ve? mesecih, ko so zdravniki odkrili pravo kombinacijo. Po ve?letnih vzponih in padcih je zadnje leto povsem stabilna. "Imeti depresijo ne pomeni, da si neprestano bolan. To so krize. Eni jih imajo ve?, drugi manj. Pomembno je, da se s to motnjo nau?iš živeti in da zaradi nje nisi odrinjen na rob družbe." Težko bi našli ?loveka, ki bi vse življenje preživel brez ene same, vsaj manjše depresije. Vendar Tanja poudarja, da je velika razlika med blagimi depresijami, ki v?asih ne potrebujejo kakšnega posebnega psihiatri?nega zdravljenja, in hujšimi depresijami, pri katerih je zdravljenje nujno.«
(Urša Matos Tobogan razpoloženj, Mladina, 19. avgust 2002 )

Pripravila Maja Cimerman