Eno srce in ena duša

Psihi?ne težave in nezdravo življenje lahko povzro?ijo poškodbo sr?nega ožilja

V srcu domuje duša, pravi ljudsko izro?ilo. Mnogi znanstveniki po svetu pa dodajajo, da je sr?ni infarkt kaj lahko tudi posledica duševnega stresa. To morda zveni presenetljivo, saj povezava ?ustvenih težav in bolezni srca že dolgo velja predvsem za špekulacijo. Zdaj se množijo dokazi, da depresija, socialna osamljenost in pretiran stres pri delu prav tako pospešujejo sr?ni infarkt kot kajenje, visok krvni pritisk ali zvišan holesterol.

Na seznamu infarktnega tveganja so psihosocialni dejavniki na tretjem mestu, pravi psihokardiolog Schingen z univerze v Göttingenu. Njegovo stališ?e je tako novo, da ve?ina specialistov za srce že zmajuje z glavo.

?lani mednarodne ekipe iz Kanade so izprašali petnajst tiso? pacientov z infarktom in prav toliko zdravih ljudi o njihovih življenjskih navadah ter izmerili raven njihovega sladkorja in maš?ob v krvi. Udeležence so tudi spraševali, ali so morda v finan?nih težavah ali doma in v službi trpijo zaradi stresa ali so imeli v letu pred infarktom težave v službi, z zakonskim partnerjem ali pa jim je umrl kakšen ?lan širše družine.

Veselje je kot varovalo

Kaj se je pokazalo? Takoj za kajenjem in motnjami pri razgradnji maš?ob so ?ustvene težave najpogostejši vzrok za sr?ni infarkt. ?e prištejemo še klasi?ne dejavnike tveganja, se nevarnost infarkta še pove?a. Ta u?inek je mogo?e dokazati neodvisno od tega, ali je zbolel kdo v Kanadi, Kolumbiji, Nigeriji ali na Nizozemskem. Niso ogroženi samo ljudje v industrijskih državah!

Vsaka oblika ?ustvenih težav tudi ni enako pomembna. Znanstveniki se vse bolj ozirajo k razli?nim afektom za posamezne bolezni. Tako lahko strah in fobije pove?ajo nevarnost motenega sr?nega ritma, negotovo pa je, ali ga povzro?ajo tudi za infarkt tipi?na znamenja, predvsem poapnenje sr?nih žil. Prav te redno nastopajo pri depresijah. Ameriški psihiater Lawson Wulsin in njegova ekipa so v neki posami?ni analizi ugotovili, da je tveganje poapnenja srca pri ljudeh z depresijo skoraj dvakrat ve?je, kakor pri ljudeh, ki so dobro, vedro razpoloženi. Duševno trpljenje ni za infarkt tako hudo, kakor kajenje na primer, vsekakor pa bolj kot pasivno kajenje.

Podobno so škodljivi za srce negativni afekti kot na primer nenadna jeza ali frustracije. Pove?ana nevarnost velja tudi za ljudi, ki živijo v šibkem okolju, pri ?emer ima število sorodnikov in prijateljev manjšo vlogo kot ?ustvena intenzivnost odnosov. Ve?ino primerov tudi ne gre pripisovati enemu samemu dejavniku. ?lovek, ki trpi zaradi depresije, doživi ne tako poredko tudi frustracije v svojem poklicu in se po?uti socialno osamljenega.

Iz vsega povedanega še vedno ni mogo?e z lahkoto odgovoriti na vprašanje, zakaj zboli srce, ?e trpi duša. Strokovnjaki o tem še niso enakega mnenja, ostane pa dejstvo, da so psihi?ne težave in nekatere razvade, pretirano kajenje na primer, odgovorne za poškodbo sr?nega ožilja.

Nekaj o živalskem svetu

Celo pri živalih je mogo?e dokazati opisano psihološko soodvisnost. Ameriški znanstveniki so že leta 1958 objavili ugotovitve, da se je odstotek arterioskleroze pri sesalcih in pti?ih v živalskem vrtu v Philadelphiji prav zaradi tega pred dvajsetimi leti desetkrat pove?al, ker so bile kletke prenapolnjene, socialna struktura živalskih skupnosti pa se je sesula.

še bolj presenetljivo je, da je mogo?e škodljiv u?inek pri stresnih živalih zmanjšati, ?e dobijo beta-blokado, zdravila torej, ki dušijo vegetativni živ?ni sistem. Po mnenju strokovnjakov naredi vegetativni živ?ni sistem most med psihosocialno obremenitvijo in nevarnostjo infarkta. To je verjetno že zaradi tega, ker srce bolj kot kateri koli drug organ upravljata oba nasprotna pola vegetativnega sistema – aktivni simpati?ni in zaviralni parasimpati?ni del. Dokazano je, da ?ustveni stres lahko škoduje ne le utripu in krvnemu pritisku, s ?imer zvišuje napor srca, temve? povzro?a tudi pomanjkljivo prekrvavitev sr?ne mišice, poškoduje pa lahko tudi notranje stene krvnih žil.

Kljub temu velja, da ni dokazanega avtomatizma med stresom in infarktom. "Vsak ?lovek prenaša psihi?ne obremenitve na razli?ne na?ine," pravijo strokovnjaki. Kar nekdo vzame z lahkoto, je za drugega nekaj hujšega. Pri tem utegne imeti pomembno vlogo tudi osebno življenjsko okolje. Tako so lahko na primer zakonski partnerji in celo doma?a žival odbijalci stresa, pravi psihiater Lingen. Znan je tudi vpliv zaposlitve. Visok pritisk in majhna pristojnost pri odlo?anju, slaba nagrada in ocena storilnosti in slabo dolo?ena meja obveznosti – vse to po mnenju medicine dela pogojuje sr?ni infarkt. Celo politi?ne razmere vplivajo na ?loveško srce. Kdaj in zakaj srce zboli, je ne nazadnje odvisno od družbenih struktur, v katerih živimo. (Lancet, zv. 364, str. 937, 953 2004).

Avtor: F. L.

Objavleno v reviji Pilot online v nedeljo, 30. januarja 2005  
?lanek je last revije Pilot online in avtorja.