Gorenjci raje po recept za aspirin kot k psihiatru

Gorenjci se po marsi?em razlikujejo od prebivalcev drugih slovenskih pokrajin. Med drugim po tem, da nesoglasij ali duševnih stisk ne za?nejo reševati takoj, ko se pojavijo, pa? pa požar gasijo, ko se ogenj že razplamti. 

Na ra?un Gorenjcev kroži mnogo šal in stereotipov, ki pa se obi?ajno ne dotikajo njihovega duševnega zdravja. Ko so se ga na Fakulteti za zdravstvo Jesenice odlo?ili lani raziskati med zaposlenimi v gorenjskih podjetjih, so po besedah strokovne delavke mag. Saše Mlakar prišli do grozljivih rezultatov. »Ve? kot 17 odstotkov anketiranih doživlja zmerno, skoraj ?etrtina vseh anketiranih pa hudo duševno stisko,« navaja Mlakarjeva.

Verjetno je prav zato projekt Anima Sana, s katerim prebivalci zgornje Gorenjske lahko krepijo svoje duševno zdravje, v 13 mesecih po besedah Urške Železnikar iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske presegel vse rezultate. Obisk delavnic, namenjenih brezposelnim, mladim, starejšim in ljudem, ki želijo zamenjati kariero, ter izobraževanja strokovnih delavcev, kot so zdravniki, socialni delavci, medicinske sestre in podobno, je bil ogromen.

Najprej razkrijejo težave pri sporazumevanju

Poleg delavnic, radijskih oddaj in odgovorov na duševne stiske na spletni strani projekta so se Gorenjci lahko po nasvet za svojo duševno stisko odpravili tudi v eno od svetovalnic v Bohinju, Lescah, Kranjski Gori in na Jesenicah. Svoje težave je svetovalcem v enem letu razkrilo 198 ljudi, s katerimi so svetovalci opravili 954 individualnih svetovalnih ur. »Najve?krat so k nam prišli zaradi težav s komunikacijo,« poudarja mag. Andrej Debeljak iz društva Pot svetlobe. »Potem pa so se skozi pogovor zavedanja o drugih težavah kar vrstila,« dodaja. Vendar v šestih svetovalnih urah, kolikor jih je imel v projektu na voljo vsak posameznik, vseh stisk niso mogli rešiti. Nekaj obiskovalcem so celo svetovali, naj si pomo? poiš?ejo pri strokovnjakih, preostalim so pomagali z nasveti, kako v stiskah ravnati v prihodnje.

»Pri?akovanja obiskovalcev, kaj lahko rešimo v eni uri, so bila velika. Vendar smo jim pojasnili, da ?e 40 let kopljejo jamo s krampom in lopato, izkopane luknje z isto lopato ne morejo zakriti,« je opozoril Debeljak. »Svetovalci tudi ne moremo nekoga rešiti. Ljudje pogosto pri?akujejo, da bomo kaj naredili namesto njih, da jih bomo v eni uri pozdravili. Mi jim lahko le pomagamo, da bodo sami stvari spremenili,« dodaja.

Namesto k psihiatru po tablete za glavobol

Svetovalci so posebnosti Gorenjcev, ki jih je pokazala že raziskava jeseniške fakultete, ob?utili tudi pri delu v tem projektu. »Na Gorenjskem ljudje navzven delujejo zelo trdno. Bistveno kasneje se oglasijo po nasvet, kako ravnati pri težavah. Te se jim nalagajo. Ali s prispodobo: požar za?nejo gasiti šele, ko se ogenj dodobra razplamti, namesto da bi to naredili takoj, ko opazijo dim,« opaža Debeljak. Zaradi predsodkov so Gorenjci še vedno prepri?ani, da ?e bodo o svojih težavah komu zaupali, bodo morali »takoj v Begunje v psihiatri?no bolnišnico«.

Gredo pa Gorenjci namesto tega pogosto raje k osebnemu zdravniku, kjer potožijo o telesnih tegobah, po pripovedovanju družinskih zdravnikov poudarja direktor Psihiatri?ne bolnišnice Begunje Damijan Perne, dr. med. Tarejo jih glavoboli in druge bole?ine, za katere zdravniki ?ez ?as ugotovijo, da izvirajo iz duševnih težav. A prav projekt Anima Sana naj bi zavedanje o duševnem zdravju spremenil, poudarjajo sogovorniki.

Nadaljevanje odvisno od ob?in

Nova znanja, kako se soo?ati s stresom in kako v obravnavo duševnih
težav vklju?iti tudi svojce, so v okviru projekta pridobivali tudi
strokovnjaki, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem. Zaradi dobrih odzivov
bodo v Skupnosti centrov za socialno delo po besedah sekretarke mag. Darje Kuzmani? Korva podobna izobraževanja, v katera so vklju?ene inštitucije iz lokalnega okolja, skušali razširiti po vsej Sloveniji.

Projekt Anima Sana je sicer financiran iz Norveškega finan?nega
mehanizma, zanj pa je denar prispevalo tudi vseh sedem ob?in zgornje
Gorenjske. V kolikšni meri in za katero skupino udeležencev se bo
nadaljeval po koncu aprila, je po besedah Železnikarjeve odvisno od
ob?in in nadaljnjih razpisov.

Avtorica: Petra Mlakar

Izvirna novica: Dnevnik.si , 9. april 2016

Prispevek je last medija Dnevnik.si