Hipnoza

 

Skoraj vsi smo že ve?krat imeli izkušnje stanja podobnega transu, ?eprav tega nismo poimenovali hipnoza. To je lahko kadarkoli v dnevu, ko se zasanjamo in se ne zavedamo vsakdanjih stvari in dogajanj v naši okolici. Lahko se nam to zgodi ob branju zanimive knjige, gledanju filma, ali ko nas prevzame zahteven projekt in ne slišimo, ko se kdo želi pogovarjati z nami in se ne zavedamo koliko ?asa je med tem minilo. Zamišljeni, zatopljeni v svoje svetove med vožnjo avtomobila lahko na avtocesti zgrešimo izvoz…

 

To so primeri transov, vendar so druga?ni od samohipnoti?nih transov; razlika je predvsem v motivaciji, namenu in sugestijah usmerjenih proti dolo?enemu cilju. Namen hipnoti?nega transa je dose?i dolo?en želen rezultat, na primer sproš?enost ali odpravo bole?ine.
Hipnoza ni oblika spanja, ?eprav ima oseba v transu pogosto ob?utek, da spi. Pravzavprav je ravno obratno. Vzorec možganskih valov pri hipnotiziranih ljudeh je takšen kot v budnem stanju.
Hipnoza je bila definirana na zelo razli?ne na?ine. Ker nih?e ni natan?no odkril, kako deluje, lahko opisujemo le njene efekte. In tako kot sedem slepih mož opisuje slona, se tudi naši opisi hipnoze razlikujejo glede na naša osebna stališ?a in zaznavanja. Vsak ?lovek doživlja hipnoti?ne fenomene na svoj, njemu lasten na?in.

Definicija: hipnoza je stanje uma, v katerem sugestije delujejo mo?neje kot je to mogo?e v obi?ajnem stanju zavesti.
Ko je ?lovek v hipnozi, je zmanjšana mo? zavestnega kriticizma, fokus pozornosti je zožen, vendar pa je raven zavesti (pozornosti) na obravnavnem fokusu (obravnavni vsebini) mo?no pove?ana…., ve?ja kot v obi?ajnem budnem stanju.
V tem stanju pove?ane zavesti na obravnavan fokus gredo sugestije direktno v nezavedno.
Stanje transa, ki ga imenujemo hipnoza, ima posebne kvalitete; v transu ?lovek lahko kontrolira podro?ja svojega bitja, ki so sicer izven dometa zavestnega uma.
V hipnozi lahko vplivamo na spremembe na kemi?nem, fizi?nem, psihološkem in ?ustvenem nivoju.

VSE HIPNOZE SO PRAVZAPRAV SAMOHIPNOZE

Kljub temu, da hipnoterapeut inducira hipnozo, je hipnotiziran ?lovek ves ?as v svoji lastni kontroli; to je njegov trans.

ODRSKA HIPNOZA PROTI KLINI?NI HIPNOZI

Odrska in klini?na hipnoza se med seboj zelo razlikujeta. Prva je zgolj predstava, »šov« za zabavo.
Pri odrski hipnozi hipnotizer vabi prostovoljce iz publike; le ti so lahko opiti in tako dezinhibirani, lahko so to ljudje, ki pogosto obiskujejo predstave odrske hipnoze in so tudi zato bolj sugestibilni, hipnotizerji, ki jih prepoznajo pa jih zato pogosteje izberejo kot prostovoljce. In nenazadnje ljudje, ki se odlo?ijo prisostvovati kot prostovoljci pri odrski hipnozi, želijo biti del predstave. Poleg tega hipnotizer izbira prostovoljce, za katere presodi, da so bolj sugestibilni, tiste, ki se borijo proti njem oziroma njegovim sugestijam pa obide. Odrski hipnotizer pogosto »?ita«, raziskuje govorico telesa ljudi, potencialnih prostovoljcev, ki ustrezno odgovarjajo njegovim navodilom (še kot publika) in bi zaradi naravnega (boljšega) sodelovanja lahko pripomogli k uspešnemu odrskemu nastopu. Ko hipnotizer pazljivo izbere (po njegovi oceni) najboljše prostovoljce, se predstava za?ne. In ni pomembno, ali so hipnotizirani vsi prisotni ali ne. Prostovoljci so lahko v transu, lahko verjamejo, da so, ali preprosto igrajo, da so hipnotizirani. Ko so enkrat na odru, so pod pritiskom, da so soodgovorni za to, da bo predstava uspela. V tem ?asu si sodelujo?i dopustijo, da so dezinhibirani; imajo odli?en izgovor, ne glede na to, kaj po?no, da so bili hipnotizirani…. in šov se za?ne.
Ni nujno, da hipnotizirani ljudje gagajo kot race, prepevajo kot znani pevci ali nekontrolirano kri?ijo. Tudi ljudje, ki niso v transu, po?no razno razne stvari; nore in ?udovite; v petek zve?er pojdite v bar za samske in vse vam bo jasno….

SVENGALI EFEKT

Pogosto vprašanje vezano na hipnozo se nanaša na situacije, ko nekdo stori dejanje proti svoji volji. To se imenuje Svengali efekt. Mnogo ljudi, ki so gledali odrsko hipnozo, brali knjige ali gledali filme o hipnozi, pogosto postavijo vprašanje o Svengali efektu. V filmu Svengali (John Barrymore) bradati blaznež hipnotizira žensko, ki na njegov ukaz dela hudodelstva. Tudi sodobni filmi in TV prikazuje hipnozo nenatan?no oz. neustrezno. Zaradi vsega tega imajo mnogi ljudje napa?no predstavo o hipnozi in ne želijo biti v transu, v katerem bi se osmešili ali po?eli nevede stvari, ki bi jih kasneje obžalovali.
Zato svetujemo, da NIKOLI NE DOPUSTITE, DA VAS HIPNOTIZIRA NEKDO, KI NI USTREZNO IZOBRAŽEN IN NIMA USTREZNIH IZKUšENJ O HIPNOZI.
Ne glede na predlagano pa raziskave kažejo, da  ljudje zares sledijo samo tistimi hipnoti?nim sugestijam, ki so v skladu z njihovimi globalnimi na?eli, prepri?anji in interesi. Seveda v klini?nem setingu terapevt ne daje sugestij v tem smislu, naj klient ubija ali krade, vendar se je že mnogokrat potrdilo dejstvo, da klient v globoki hipnozi, sugestije, ki niso v skladu z njegovimi globalnimi interesi, bodisi presliši in jih ne upošteva, bodisi se prebudi iz transa.
Ljudem res ni potrebno biti v hipnozi, da bi kršili zakon ali delali škodo.
V hipnoti?nem stanju se ljudje ne odre?ejo »mo?i volje«, ne glede na ravno nasprotno splošno fikcijo o hipnozi. V hipnozi ljudje še vedno razumejo, kaj je prav za njih in kaj ne.
Za samohipnozo, kjer daje ?lovek navodila sam sebi, zgoraj navedeno velja toliko bolj.
Vedno si dajajte pozitivne, konstruktivne sugestije.

ALI OBSTAJAJO MEJE PRI SAMOHIPNOZI ?

Ko delate samohipnozo ste hkrati operator/vodnik in subjekt. To dejstvo vsebuje nekatere omejitve, nekatere tehnike, kot recimo regresija, pa zahtevajo ve? vaje.
Kljub vsemu pa lahko tudi s pomo?jo samohipnoze dosežemo pomembne hipnoti?ne efekte; v smislu kontrole bole?ine so potekale tudi ve?je operacije samo s pomo?jo samohipnoze kot edine anestezije; s pomo?jo samohipnoze je možno dose?i tudi fizi?ne spremembe, na primer odstraniti bradavice ali tudi sicer izboljšati kožo; s pomo?jo samohipnoze vi lahko premagate razli?ne strahove, pove?ate samozaupanje in izboljšate samopodobo in se osvobodite alergij.
Hipnoti?ni fenomen je naravno stanje, ki ga lahko doseže vsakdo z (specifi?nim) u?enjem, in  s pomo?jo katerega lahko vsak uresni?i cilje, ki jih sicer ni mogo?e dose?i.
Hipnoza nudi in omogo?a ve?jo kontrolo (kadar je le ta potrebna). V hipnoti?nem stanju se ?lovek zaveda zunajnega sveta in ?e želi, lahko reagira na te »zunanje« dogodke.
Na kakšen na?in bo ?lovek uporabil hipnozo je odvisno samo od njegove želje po spremembi.

Avtorja: BRIAN M. ALMAN, PH.D. in PETER LAMBROU, PH.D.

priredil Klemen Rebolj, dr. med., spec. psih.