Krepimo spomin

  (* PR) Ste morda pozabili pla?ati položnice? Ste pozabili na prijateljev rojstni dan? Ne skrbite, to se kdaj pa kdaj zgodi vsem. Strokovnjaki pravijo, da je ob?asno pozabljanje normalno, zato se nima smisla preve? jeziti. Skrbeti vas mora, ?e se vam to dogaja prepogosto ali ?e se težko osredoto?ite na tisto, kar po?nete.

Tudi za možgane velja, da bolje delajo, ?e jih uporabljamo. ?e skrbimo, da so ?im bolj aktivni, si lažje zapomnimo informacije. To je le eden od nasvetov, kako izboljšati spomin. Še ve? jih najdete v reviji V skrbi za vaše zdravje z naslovom Krepimo spomin . V njej smo se z razli?nimi strokovnjaki pogovarjali o spominu, koncentraciji, pozabljanju in demenci. Izvedeli boste, da pozabljamo stari in mladi ter da stres poslabša koncentracijo in spomin. Prebrali boste lahko tudi, kako zdravnik oceni vaš spomin in kaj lahko za boljši spomin in ve?jo mo? koncentracije naredite sami.

Dober spomin ne pomeni, da si zapomnimo ?isto vse, saj bi bilo tega kmalu preve?. Pomeni pa, da si zapomnimo stvari, ki so pomembne, in pozabimo tisto, kar je manj pomembno. In ker spomin pomembno vpliva na naše življenje, se je vredno potruditi, da bo dobro deloval v vseh obdobjih našega življenja.

Pomembno je lo?evati med normalno, starostno in bolezensko pozabljivostjo

Pozabljivost

Verjetno ni ?loveka, ki ne bi kdaj ?esa pozabil. Pozabljanje v okviru kratkoro?nega spomina ima celo pozitivno funkcijo, saj bi se sicer naš spomin zapolnil z mnogimi nepomembnimi podatki. Težko bi izlo?ili najpomembnejše med njimi in uporabili le tiste, ki jih potrebujemo za sprejemanje odlo?itev. Vendar v?asih pozabljamo veliko ve?, kot si želimo. Ta t. i. ob?asna pozabljivost pa še ni znak bolezni. Pogosto se dogaja povsem zdravim, aktivnim ljudem, ki morajo biti pozorni na ve? stvari hkrati (preobremenjenost s številnimi opravki, podatki) in ne morejo usmeriti miselnega toka le k eni stvari. Pozabljivost je še pogostejša v starosti.
Blaga kognitivna motnja

?eprav ima oseba o?itne težave s spominom ali z drugimi miselnimi operacijami, zdravnik lahko presodi, da ne gre za Alzheimerjevo bolezen ali kakšno drugo obliko demence. Nekateri zdravniki za opis takega stanja uporabljajo izraz blaga kognitivna motnja. Ta motnja predstavlja pove?ano tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni, vendar pa ne pomeni, da se bo bolezen zares razvila.
Demenca

Resne motnje spomina so pri starostnikih najve?krat prvi znaki demence in se pri veliki ve?ini postopoma slabšajo. Demenca je splošen izraz za izgubo spomina in drugih intelektualnih zmožnosti. Je dovolj resne narave, da ogrozi vsakdanje življenje. Obstaja ve? oblik demence; nekatere so pogostejše kot druge, vendar gre pri vseh za bolezen, ki mo?no oteži življenje, napreduje in traja do konca življenja. Na žalost še ni zdravila, ki bi ozdravilo Alzheimerjevo bolezen ali jo vsaj ustavilo. Nekatera pa jo lahko upo?asnijo in pomembno izboljšajo kakovost življenja bolnikov in njihovih skrbnikov.

Za ve? informacij o tej bolezni poiš?ite knjižico Demenca, ki je izšla v zbirki V skrbi za vaše zdravje. Dobite jo pri svojem splošnem/družinskem zdravniku, objavljena pa je tudi na www.krka.si.

*PR – promocijski ?lanek