Psihiatrinja odgovarja

Vprašanje: 

Spoštovana ga. Ilin,
Sem stara 29 let. Trenutno sem v eni fazi ko se nimam s kom pogovarjat o eni stvari bolj osebno. Sicer se z mamo velikokrat pogovarjava in mi tudi pomaga, je zelo razumevajo?a, ampak bi bolj potrebovala eno mnenje strokovnjaka kakor ste vi. Še bolj mnenje prijateljic, vendar je zadeva malo “težka” za govorit. V glavnem: jaz sem že 3 leta zelo navezana (?ustveno), torej kar zaljubljena v sodelavca, ki je žal 19 let starejši od mene.

Prišla sem do te faze, da sva se tako navezala, da v bistvu ne morem
naprej brez njega oz. ko se vedno znova odlo?im, da morava nehati in
morem zaživet naprej brez njega in ?e že sem s kom more to bit en fant
meni primeren… ne zmorem. Se po?utim nemo?no, nesre?no, žalostno  in
?utim, da brez njega nikakor ne morem zaživet, ne morem ve? bit tisto
kar sem bila, preden sem ga spoznala. To je problem št. 1. Drugi problem
je ta, da jaz sem še nedolžna in nisem še nikoli imela fanta, in on si
to zelo želi … sicer že kar 2 let

Vztraja, kljub temu, da ve, da me je pa? strah …. se trudi in vztraja in
ko pa? nisva pri poljubih, pa sva skupaj vedno kot prijatelja. Zadnje
leto pa je to obdobje prijateljstva vedno težje. Vedno bolj zabredemo v
zbliževanje. In potem se tu ustavi zaradi mene, ker me je strah se z
njim spustit v odnos. Strah me je zato, ker je tudi sam rekel, da si ne
bi želel še ene družine (namre? je lo?en in ima dva otroka, kljub temu,
pa mi sicer govori, da v najslabši varianti ?e bi zanosila bi mi
prepovedal da naredim splav, ko ga tako mimogrede hipoteti?no vprašam).
Vendar v resnici tudi jaz si ne bi z njim ustvarila družine zaradi
njegovih let. Torej gre bolj za iskanje sre?e v sedanjosti, zato tu moj
strah še bolj in bolj izstopa. Strah me je tudi zato, ker sva par samo
na skrito, pri njemu doma, ko sva v službi na kavi, ko greva hodit, te?.
Kjerkoli v javnosti se pa? obnašava kot prijatelja. Enostavno meni je
zelo nerodno, in njemu tudi.

In nekako sem v enem stanju ko bi rada živela z njim ampak na na?in kot
se spodobi, torej vsak dan zaspat in vstat z njim (a hkrati vem, da je
to na nek na?in nemogo?e, ker  v kolikor bi živela skupaj bi enostavno
to ne bila ve? skrivnost in poleg tega ne misliva imet skupaj družine).
Torej na eni strani si ga mo?no želim (tudi odnosa), po drugi strani pa
ko pridem domov od njega v bistvu ga nimam ob sebi skoraj ves teden
Lahko samo spet v petek, soboto npr, ko pa? ne delava, ker lahko zaspiva
kasneje. In to so naši trenutki, dvakrat na teden ko pridem v njegovo
sobico in tam je naša sre?a. In sem v taki hudi zmešnjavi, moje srce si
tako želi bit z njim, izkusit to z njim, ker potem si re?em, da lahko ne
bom v nobenega tako mo?no zaljubljena, da si bom odnosa sploh še kdaj
želela. Ampak me je zelo strah zanositve,  ker ?e bi bil mlad, si nekako
re?em, ?e zanosim imava prihodnost skupaj z njim pa je nimam. Imam
sedanjost, njega, ki mi trenutno predstavlja vse.

Zadnje ?ase samo o temu razmišljam, ne bi rada naredila nekaj za kar bi
mi bilo žal. On re?e, da preve? kompliciram in si otežujem življenje, da
me bo prej zadel komet, ko da bi nose?a šla od njega, ampak jaz nisem
lahkomiselna. Problem je v meni tudi, ker tudi ko se nekako odlo?im da z
njim preneham, pridejo za mano tej ob?utki nemo?i, da ne morem bit ve?
sre?na, ?e ga nimam v bližini. Morda bi lahko to pri sebi popravila, da
bi zmogla naprej. Samo enostavno je tako zelo težko in ne vem kako to
dose?i, to stanje sre?e brez njega naprej. Ob vsakem poskusu sem potem
neuspešna, ker ga imam zelo rada in mi je dosti pri srcu.

Sem razdvojena, ali popolnoma kon?at z njim in zaživet naprej (ampak z
neko grenkobo v sebi), ali bit na takšen na?in z njim, ki ni razmerje
kot si bi ga ?lovek želel, a je to vse kar nam ostane na razpolago.

Se opravi?ujem ker sem toliko napisala. Vsako Vaše mnenje, nasvet,
predlog kot zdravnice ali ženske bo zame vsekakor zelo dobrodošlo.

Vnaprej se Vam iskreno zahvaljujem in lepo pozdravljam!

Spoštovana !

Dolgo sem premišljevala o vašem pismu in o tem kaj naj vam odgovorim.
Namre? ni možno dati nasveta, ki bi vam garantiral, da se bo vse izteklo kot bi si želeli. Življenje je nepredvidljivo, partnerski odnosi pa najbolj zapleteni in ve?plastni od vseh odnosov. Morda bi za?ela z vašim vprašanjem glede zanositve. Danes je na razpolago veliko razli?nih na?inov varne kontracepcije. Ginekolog vam lahko priporo?a vrsto kontracepcije, ki bo vam najbolj ustrezala.

Iz vašega pisma je razvidno, da se je med vami in sodelavcem razvila globoka ?ustvena vez, ki jo ne upate uresni?iti zaradi razlike v letih. Partnerja ki bi v vseh pogledih ustrezal naši predstavi o idealnem partnerju ni. Nekatere lastnosti partnerja se popolnoma ujemajo z našimi željami in pri?akovanji, nekatere ne. Glede teh lastnostih moramo razmišljati o tem ali so te partnerjeve plati za nas povsem nesprejemljive ali pa je možno ob sprejemanju tega, da smo kljub medsebojnem ujemanju tudi razli?ni, te lastnosti sprejeti. Razlike med partnerji lahko predstavljajo obogatitev odnosa in nas samih, ?e niso nezdružljive (npr. ?e je en od partnerjev monogamno usmerjen drugi pa ne). V odnosih zmeraj moramo sklepati kompromise. Pri tem je pomembno le to, da upoštevamo svoje temeljne potrebe. Je veliko parov, ki uspejo zaživeti lep partnerski odnos kljub veliki razliki v letih in veliko parov, ki ne uspejo zgraditi osre?ujo?ega odnosa kljub ujemanju starosti. Sprašujem se kaj se zares skriva za vašo ugotovitvijo, da je glavna ovira za uresni?itev odnosa razlika v letih?

Bega me vprašanje zakaj se skrivata? ?igava je to potreba? Zakaj se ne upata odkrito družiti in pustiti da se med vami razvije to za kar ta odnos ima potencial? Kako boste vedeli v naprej kateri odnos je “ta pravi” v katerega se izpla?a investirati?

Moj vtis je, da vas je ne?esa zelo strah (morda tega da bi se zares prepustili bližini?) zato se oklepate konvencionalnih pri?akovanj in se izgovarjate na ovire (možnost zanositve), ki to sploh to niso. Priporo?am vam, da skušate “prevetriti” vprašanja ovir glede tega odnosa in da pri odlo?anju o možnosti realizacije tega odnosa bolj upoštevate svoje ob?utke in se ne oklepate le racionalnih argumentov.

Želim vam, da se prav odlo?ite zase in zaživite “sebe” z manj strahov. Življenje se pogosto vrti  po svoje in se znajdemo v dilemah tudi ?e se odlo?amo pametno glede na znane argumente. Pomembno je zaupati sebi,in reševati probleme, ki so del življenja, takrat ko se pojavijo. Imam ob?utek, da se na vse na?ine skušate pred temi problemi vnaprej zavarovati. V celoti to nikoli ni možno, ker se življenje pogosto zasuka druga?e kot smo si predstavljali in na?rtovali in nam prinese boljše ali slabše scenarije od tistih, ki smo jih s skrbnim na?rtovanjem predvideli.

V reševanju te dileme vam želim vse dobro.

Lep pozdrav! Biserka Ilin

Lep pozdrav!

Biserka Ilin dr. med. spec. psihiater, pedopsihiater, psihoterapevt