Tragedije, ki bi jih lahko preprečili, so najbolj tragične

Čez nekaj dni, 10. septembra, zaznamujemo svetovni dan preprečevanja samomora, dan, ki bi moral pretresti in ozavestiti vsakogar med nami. Letos poteka pod geslom »Spreminjajmo razumevanje samomora«Gre za premik, ki k spremembi ne le poziva, temveč jo zahteva. Zahteva, da prekinemo zavezo molka, ki je dolga leta samomor prekrivala s tančico sramu in stigme.

In vendar se Slovenija, kljub manjšemu številu samomorov leta 2023, sooča z novo potencialno grožnjo duševnemu zdravju, ki jo prinaša novi zakon o psihoterapiji.

V svetu, kjer na leto zaradi samomora umre več kot 800 tisoč ljudi, od tega v Sloveniji več sto, je sprememba razumevanja in pristopa k tej problematiki nujna. Geslo, ki nas bo spremljalo do leta 2026, kliče k odprtosti in razumevanju. Kaj to pomeni? Ne gre več za to, da bi se o samomoru zgolj govorilo. Gre za to, da ga začnemo razumeti, kot si zasluži – kot posledico stisk in težav, ki jih družba prepogosto spregleda ali zavrne kot nepomembne.

V Sloveniji več samomorov od evropskega in svetovnega povprečja

Statistika nas opominja na resnost razmer. Umrljivost zaradi samomora v Sloveniji je v zadnjih desetletjih sicer upadla za več kot 30 odstotkov, kar je spodbuden podatek, vendar Slovenija še vedno beleži več samomorov od evropskega in svetovnega povprečja. Povprečni samomorilni količnik v Sloveniji je v zadnjem desetletju (2009–2020) znašal 19,79 na 100.000 prebivalcev, kar je skoraj dvakrat več kot evropsko povprečje. Vsak samomor je tragičen rezultat zapletenega prepleta življenjskih doživljajev, osebnostnih značilnosti, medicinskih in psihiatričnih diagnoz, zapletov v odnosih ter akutnih stresnih dejavnikov. Samomor ni osamljen dogodek, temveč sestavni del življenjskega procesa, kar še posebej poudarja pomen celostnega pristopa pri njegovem preprečevanju.

Velik delež ljudi, ki končajo življenje s samomorom, se spopada z duševnimi boleznimi. Nedavne ocene napovedujejo, da bodo duševne bolezni v naslednjih dveh desetletjih predstavljale kar 25 odstotkov celotnega bremena bolezni po svetu, kar jih uvršča med najpomembnejše zdravstvene izzive – celo pred rakom in srčnimi obolenji. Kljub temu številni posamezniki, ki trpijo za duševnimi boleznimi, ne poiščejo ustrezne pomoči. Eden izmed razlogov je stigma, ki spremlja tiste, ki so poskušali storiti samomor, in njihove bližnje, pa tudi svojce tistih, ki so zaradi samomora umrli ali ga poskušali storiti.

Preberi celoten članek >>>https://svet24.si/clanek/tragedije-ki-bi-jih-lahko-preprecili-so-najbolj-tragicne-1304184