V Sloveniji ima okoli 85.000 ljudi znake depresivne motnje
V zadnjih letih se je povečalo število receptov za antidepresivne, največ so jih predpisovali v zasavski in koroški regiji.
Depresija je najbolj pogosta duševna motnja. V sklopu NIJZ je bila leta 2019 narejena preiskava, ki je pokazala, da ima pri nas v povprečju 3,5 odstotkov ljudi depresivne motnje, v svetu nekje nekje pet odstotkov. V Sloveniji je po podatkih Eurostata torej približno 85.000 ljudi z depresivnimi motnjami. Pogostejša je med starejšimi in skoraj dvakrat pogostejša pri ženskah, kot pri moških. Covid je bil dodaten dejavnik za tveganje pojava depresivnih motenj, zato so danes številke oz. odstotki lahko večji.«
Pred svetovnim dnevom ozaveščanja o duševnem zdravju, ki se letos osredotoča na duševno zdravje na delovnem mestu, so na novinarski konferenci, ki jo je organiziralo Združenje Ozara, med drugim odprli vprašanja o tem, katero generacijo depresija najbolj ogroža in kako si pomagati.
Na tiskovni konferenci so sodelovali doc. dr. Jurij Bon, dr. med., spec. psihiatrije,
Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana; Katedra za psihiatrijo Medicinske fakultete. Doc. dr. Anja Plemenitaš Ilješ, dr. med., spec. psihiatrije, Oddelek za psihiatrijo UKC Maribor. Mag Bogdan Dobnik, dipl. soc. delavec,
predsednik Nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara Slovenija.
»Klinično se depresija obravnava takrat, ko so simptomi – napetost, pesimizem, otožnost idr. – izraženi v tolikšni meri, da ovirajo funkcionalnost posameznika in trajajo neko daljše obdobje. Govorimo lahko o depresivnih epizodah, depresija lahko traja od nekaj mesecev pa do več let, lahko je blago ali močno izražena,« je na novinarski konferenci, ki jo je organiziralo Združenje Ozara pred prihajajočim 10. oktobrom, ko zaznamujemo svetovni dan duševnega zdravja, povedal psihiater dr. Jurij Bon.
Psihiatrinja dr. Anja Plemenitaš je povedala, da je treba pomoč poiskati takrat, ko ljudje opazijo upad funkcionalnosti in ko ne zmorejo več normalno opravljati vsakodnevnih obveznosti. Ob blagih oblikah si morda ljudje ob močno podpornem okolju lahko pomagajo sami. Lahko pa se depresivna motnja stopnjuje celo do samomorilnih mislih, ki so alarm, da je treba poiskati strokovno pomoč.
Antidepresivi ne povzročajo zasvojenosti
V zadnjih letih se je po podatkih povečalo število receptov za antidepresivne, največ so jih predpisovali v zasavski in koroški regiji. Četudi imajo antidepresivi včasih še vedno negativen prizvok, pa so, kot so se strinjali tudi sogovorniki, nujni za premostitveno obdobje pri zdravljenju depresije.
Dr. Bon večje število predpisanih antidepresivov vidi kot pozitivno: »Dolgo časa se je prizadevala, da bi zmanjšali količino pomirjeval, ki dolgoročno niso učinkoviti, te usmeritve so spodbujale zdravstvene sisteme v svetu, da pomirjevala nadomestijo z antidepresivi, ki so bolj varna zdravila. Sicer potrebujejo dlje časa, da začnejo delovati. Antidepresivi so danes varnejši, podatki tudi kažejo, da je odkrivanj depresivnih motenj več kot v preteklosti, pa tudi, da vse več osebnih zdravnikov v blagih oblikah predpisuje antidepresive. Vsekakor pa so v ozadju tudi negativni vidiki večjega predpisovanja antidepresivov, saj v zadnjih letih v razvitih družbah ugotavljajo povečevanje depresivnih motenj in družbenih pritiskov.«
»Dobra novica je, da več predpisovanja antidepresivov, pomeni večje odkrivanje. Antidepresivi se predpisujejo tudi za zdravljenje drugih oblik bolezni. Depresija je bolj sprejeta, ljudje, ki trpijo za simptomi, mogoče prej poiščejo pomoč. Pomembno je, da se ne čaka predolgo. Tako kot pri drugih težavah, je tudi tukaj boljše, da se začne zdraviti prej in da so zdravila kakovostna,« je dejal Dobnik. Izpostavil je tudi, da mnogi zdravila opuščajo prehitro in opozoril, da naj ljudje ne posegajo sami v zdravljenje. Tudi Bogdan Dobnik je pritrdil, da večje število receptov pomeni tudi boljše odkrivanje bolezni.
Dodaj odgovor