Znanje za vse nove potaplja?e!

»Suhe« priprave na potop

Voda je medij, ki se po vplivu na ?ute in zaznavo razlikuje od zraka. Skozi masko se potaplja?u objekti dozdevajo ve?ji kot so v resnici; težje ocenjuje razdaljo. Za referenco dimenzij, je pametno vzeti primerjavo z velikostjo lastne dlani, ki je pod vodo seveda videti ve?ja.

Tudi zvok se prenaša precej dlje kot po zraku. Tudi 20 metrov oddaljen motorni ?oln lahko slišite »tik nad glavo«, saj je smer izvora zvoka pod vodo težko dolo?ljiva.

 

Voda vpliva tudi na dotik, ki se ob?utno zmanjša, zmanjšajo pa se tudi bole?ine. Zaradi zmanjšane zaznave bole?ine, je še posebej pomembno, da potaplja? pazi, da se ne poškoduje; ?e pokleknete na morskega ježka pod vodo, je zelo verjetno, da tega takrat ne boste ?utili, toda enkrat bo vendarle treba zapustiti morske globine in takrat bodo postale  manjše praske in odrgnine še kako ob?utne.  Nos, ujet v maski, ne more nemoteno opravljati svoje funkcije. To lahko vodi v spremenjen okus po potopih; dogaja se, da potaplja?i postanejo pravi gurmani.
Priprave naj bodo zmerne. Obdobje pred potopom naj bo ?imbolj umirjeno. Obiš?ite bazen, in sproš?eno uživajte v ob?utku lebdenja na gladini. Redno izvajajte dihalne vaje za sproš?anje (zjutraj in zve?er).

Specifi?ni stresorji potapljanja

• ?asovni pritisk

    Kadar pred potopom ni dovolj ?asa za priprave in kvaliteten pregled opreme.

• Preobremenitev z nalogami, vajami

?e koli?ina podatkov, ki jih mora potaplja? zadržati v spominu presega njegove trenutne kognitivne kapacitete, je nujno potrebna odložitev potopa. Tako ima vsak posameznik dovolj ?asa, da se pripravi po svojih trenutnih sposobnostih.

• Prestopanje meja psihofizi?ne pripravljenosti

Vsak potaplja? je dolžan upoštevati in opozoriti vodjo potopa na lastne omejitve, tako telesne, kot kognitivne. Vsak prestop lastnih meja lahko vodi v izgubo nadzora nad situacijo, kar pa  pod vodo ni najbolj modro.

• Vreme, morski tok, valovi

Neugodne vremenske razmere so lahko prava nadloga, zlasti za za?etnike, saj imajo premalo izkušenj, da bi se lahko ustrezno prilagodili hitrim spremembam okolja.

• Neprimerna oprema

Vsak potaplja? naj si izbere masko, ki mu ustreza po funkciji, in nikakor po obliki/barvi. Maska mora dobro tesniti (moški naj si obrijejo brke). Obleka ne sme stiskati telesa. Najpomembnejša mesta, kjer se mora obleka mehko prilegati telesu so vrat, prsni koš, presredek. Okon?ine (roke in noge) morajo biti lahkotno gibljive.

• Neustrezno psihofizi?no po?utje

Telesne poškodbe, prehlad, vneta ušesa, rasto?i simptomi panike pred potopom so signal, da potaplja? na izbrani dan potopa ni ustrezno pripravljen.

Prehrana za potaplja?e

Potop z prebavnimi plini v ?revesju spada med tiste izkušnje, ki se jim bi raje ognili. Pred potopom je modro iz jedilnika ?rtati naslednja živila: ?ebulo, fižol, gobe, proizvode, ki vsebujejo sorbitol, slaš?ice, žve?ilni gumi (med žve?enjem pogoltnemo kar nekaj zraka) mleko, alkohol.

Teden pred potopom
Priporo?ljivo je uživanje vsaj osem velikih kozarcev vode na dan (2L), in sicer vsaj pol ure pred in uro po obroku. Popolna abstinenca od alkohola, saj le ta med drugim pospešuje dehidracijo. Nikar ne pojdite žejni pod vodo. Polovico do dveh tretjin prehrane naj sestavljajo kompleksni ogljikovi hidrati.

Dan pred potopom
Zmanjšajte vnos hrane za cca. 500 kalorij. Jejte manj kot ste prejšnje dni, koli?ina popite vode naj ostane enaka.

Dan potopa
Lahek zajtrk, koli?insko nekoliko manjši. Izogibajte se peciva, sladkarij, medu in mleka. Dve uri pred potopom pojejte manjši lažji obrok. Pijte dovolj vode. Na mestu potopa imejte stekleni?ko z vodo.

Avtor prispevka o potapljanju je Mitja Perat, terapevt naravnega zdravljenja, po metodi tradicionalne kitajske medicine – tuinolog, bivši vojaški potaplja?, ki  bo z nami za?etniškem te?aju.