10. oktober 2016 – Svetovni dan duševnega zdravja
Geslo letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja, ki ga obeležujemo
10. oktobra, je: DOSTOJANSTVO V DUŠEVNEM ZDRAVJU: PSIHOLOŠKA PRVA POMO?
ZA VSE. Svetovna federacija za duševno zdravje in Svetovna zdravstvena
organizacija želita z njim prispevati k temu, da bi bila psihološka prva
pomo? na razpolago vsem, in sicer ne samo v primeru smrtne nevarnosti,
naravnih nesre?, krize ali izrednih razmer, ampak tudi v primeru hujše
duševne stiske
Glede
na raziskave bo eden od treh Evropejcev predvidoma enkrat v življenju
izkusil težave v duševnem zdravju, toda ve?ina v sedanjih razmerah ne bo
deležna hitre in u?inkovite prve pomo?i v primeru hude stiske. Tudi na
Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) želimo prispevati k
ve?jemu prepoznavanju, destigmatizaciji ter k hitrejši in u?inkovitejši
(prvi) pomo?i ljudem v duševni stiski ter opozarjamo na slabo
prepoznavanje anksioznih motenj.
Spregovorimo o svojih težavah
V
svetu bodo na razli?ne na?ine obeležili svetovni dan duševnega zdravja.
V Angliji so na primer za?eli s kampanjo Vzemi si 10 minut ?asa za
pogovor (Take 10 Together )
s prijateljem, družinskim ?lanom, sodelavcem, sošolcem o njegovem
duševnem zdravju. Pogovor o po?utju, duševnem zdravju in boleznih lahko
pomaga vsem, da se razbremenijo, se po?utijo slišane in morda najdejo
nove rešitve za svoje težave. Gre za pobudo, da si vsak vzame vsaj 10
minut ?asa za pogovor z nekom od svojih bližnjih. Raziskave namre?
kažejo, da ve?ina ljudi – tako tistih, ki imajo težave v duševnem
zdravju, kot tudi tistih, ki jih nimajo – zaradi stigme, strahov in
nezaupanja o svojih duševnih težavah težko spregovori.
V Sloveniji
letos v fokusu prve psihološke pomo?i posebno pozornost namenjamo
anksioznim motnjam in pogovorom o njih, saj so med najbolj pogostimi
duševnimi motnjami, ki v zadnjih letih še naraš?ajo, po drugi strani pa
so slabo prepoznavne.
Anksiozne motnje med najpogostejšimi duševnimi motnjami
Anksiozne
motnje se na letni ravni v EU pojavljajo pri približno 14 % populacije,
kar jih uvrš?a med najbolj pogoste duševne in vedenjske motnje. V
celotnem življenju naj bi kar 34 % populacije trpelo zaradi dolo?enih
anksioznih motenj. Anksiozne motnje so v 90 % primerov ozdravljive,
vendar ljudje pogosto ne poiš?ejo pomo?i ali se ponjo obrnejo prepozno,
premalokrat pa so deležni tudi ustrezne strokovne obravnave oz.
zdravljenja. Doc. dr. Helena Jeri?ek Klanš?ek z NIJZ je povedala: »V
Sloveniji je bilo leta 2014 ve? kot 17.000 prvih obiskov na primarni
ravni zaradi anksioznih motenj, kar je nekaj ve? kot v letu 2013. Na
sekundarni ravni pa so specialisti v letu 2014 postavili kon?no diagnozo
anksioznih motenj v 10.942 primerih, kar je malo manj kot leta 2013, ko
je bilo takšnih 11.114. Razmerje med obiski zaradi anksioznih motenj
pri ženskah in moških je približno 2:1, najpogostejši obiski so bili v
starosti od 20 do 64 let.« V slovenski raziskavi EHIS je leta 2014
približno 10 % vprašanih odgovorilo, da je v zadnjih 12 mesecih
doživljalo tesnobo ali anksioznost, v letu 2007 pa je bilo takšnih le 3
%. Med njimi je bilo leta 2014 ve? žensk, ve? nižje izobraženih in
brezposelnih v primerjavi z bolj izobraženimi in zaposlenimi.
Pogovor z najbližjimi lahko ublaži duševno stisko
Tudi
na NIJZ želimo prispevati k boljšemu prepoznavanju in destigmatizaciji
ter k hitrejši in u?inkovitejši (prvi) pomo?i ljudem v duševni stiski.
Zato spodbujamo vse, da si v oktobru, ko obeležujemo svetovni dan
duševnega zdravja, vzamejo ?as za vsaj kratek pogovor s svojimi
najbližjimi o duševnem zdravju, po?utju, strahovih in stiskah. Pri tem
se je pomembno zavedati, da za tak pogovor ni treba biti strokovnjak za
duševno zdravje. Doc. dr. Helena Jeri?ek Klanš?ek z NIJZ je še dodala: »Dovolj
je, da izberemo primeren ?as in prostor, sogovornika ne prekinjamo ali
mu ne ska?emo v besedo, ga ne obsojamo, ne vrednotimo povedanega, ampak
ga pazljivo poslušamo, mu nudimo podporo, razumevanje in zaupljivo
ozra?je,« ter pojasnila: »Primeri vprašanj, ki spodbujajo tak
pogovor, so na primer, kako se trenutno po?utiš, kaj ?utiš/doživljaš,
kako dolgo že trajajo ti ob?utki, kdo ali kaj ti lahko pomaga.«
Anksiozne motnje – kako jih prepoznati in premagati
Na
NIJZ smo pripravili zloženko z osnovnimi informacijami o tem, kaj so
anksiozne motnje in kje poiskati pomo?. Zloženka je dostopna na naslednji povezavi. Primer dobre prakse predstavlja tudi mreža brezpla?nih psiholoških svetovalnic, ki je leta 2015 pod okriljem projekta MO? nastala v devetih slovenskih krajih z namenom hitre psihološke prve pomo?i za vse v duševni stiski. »Od februarja 2015 do zaklju?ka projekta v maju 2016 je pomo? v stiski poiskalo 1.800 ljudi,« je povedala vodja projekta doc. dr. Saška Roškar z NIJZ.
Deset opozorilnih znakov, ki lahko naznanjajo težave v duševnem zdravju pri so?loveku
- Žalost in umaknjenost v zadnjih nekaj tednih.
- Resni nameni za samopoškodbe ali samomor ali na?rtovanje samomora oz. samopoškodovanja.
- Resna tvegana vedenja ali nekontrolirana vedenja.
- Nenaden pojav intenzivnega strahu brez nekega jasnega razloga.
- Nenadna izguba ali pridobitev telesne teže in izguba ali pove?anje apetita.
- Oseba vidi, sliši ali verjame v stvari, ki jih ni.
- Ponavljajo?e se pitje alkohola ali zloraba drugih psihoaktivnih substanc.
- Velike osebnostne spremembe ali spremembe v vedenju, ?ustvovanju in spalnih navadah.
- Težave s pozornostjo oz. koncentracijo.
- Pretirana skrb in tesnoba, ki ovira vsakodnevno funkcioniranje.
Brezpla?ne delavnice o anksioznih motnjah, stresu, tehnikah sproš?anja
NIJZ koordinira tudi izvajanje novih delavnic s podro?ja duševnega zdravja. »V
letošnjem letu so se v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji za?ele
izvajati tri nove delavnice: psihoedukativni delavnici »Podpora pri
spoprijemanju s tesnobo«, »Spoprijemanje s stresom« in kratka delavnica
»Tehnike sproš?anja«. Pridružile so se psihoedukativni delavnici Podpora
pri spoprijemanju z depresijo, ki v zdravstvenovzgojnih centrih poteka
že od leta 2014 in je med ljudmi zelo dobro sprejeta,« je povedala mag. Alenka Tan?i? Grum iz NIJZ.
Namen vseh štirih delavnic je krepiti veš?ine posameznikov pri
spoprijemanju z najpogostejšimi težavami v duševnem zdravju in
izboljšati kvaliteto njihovega življenja. Skupinski na?in dela
udeležencem omogo?a, da lahko spregovorijo o svojih težavah, si
izmenjajo izkušnje in se medsebojno podprejo.
Delavnica Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
je namenjena seznanjanju z osnovnimi zna?ilnostmi anksioznih motenj,
potekom in na?inom zdravljenja ter spoznavanju uporabe razli?nih oblik
samopomo?i.
Delavnica Spoprijemanje s stresom je namenjena
seznanjanju z osnovnimi zna?ilnostmi doživljanja stresa in travme ter
u?enju in krepitvi u?inkovitih strategij spoprijemanja s stresom.
Na kratki delavnici Tehnike sproš?anja
pa udeleženci spoznajo in preizkusijo tri razli?ne tehnike sproš?anja
(dihalne vaje, postopno miši?no sproš?anje, vizualizacija pomirjujo?ega
dogodka) ter dobijo navodila za njihovo izvajanje doma.
|
Delavnice |
KJE POISKATI POMO?
- Osebni zdravnik ali dežurna služba v vašem zdravstvenem domu.
- Dežurne ambulante v okviru psihiatri?nih bolnišnic.
- V
eni od desetih psiholoških svetovalnic: 031 704 707, e-naslov:
info@posvet.org, (naro?anje vsak delovnik med 12. in 19. uro) –
svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Postojni, Novi Gorici, Murski Soboti,
Slovenj Gradcu, Sevnici in Kopru; 031 778 772; e-naslov:
svetovalnica@nijz.si (naro?anje vsak delovnik med 8. in 15. uro) –
svetovalnici v Celju in Laškem. - 116 123 – Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (skupna številka, 24 ur na dan, klic je brezpla?en).
- 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro, klic je brezpla?en).
- 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
- Društvo za pomo? osebam z depresijo in anksioznimi motnjami, www.nebojse.si
Dodatno gradivo:
Dodaj odgovor