10. oktober Svetovni dan duševnega zdravja – Krepitev duševnega zdravja za prepre?evanje samomora
Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, se letos
osredoto?a na ozaveš?anje o duševnem zdravju in poudarja pomen
sodelovanja in povezovanja vseh v prizadevanjih za prepre?evanje,
prepoznavanje, zdravljenje in okrevanje ob pojavu duševnih težav in
motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev.
V
ospredje postavlja prepre?evanje samomora kot pomembnega
javnozdravstvenega izziva po vsem svetu. Na Nacionalnem inštitutu za
javno zdravje (NIJZ) se zavedamo, da je dobro duševno zdravje temelj
zdravja, posledi?no pa tudi socialne in gospodarske stabilnosti,
družbene blaginje in kakovosti življenja vseh ljudi, zato izvajamo
številne aktivnosti in preventivne programe na podro?ju duševnega
zdravja in prepre?evanja samomora.
Pomembna je vsakodnevna skrb za duševno zdravje
Kar
polovica vseh duševnih motenj, ki se pojavijo kadarkoli v življenju, se
za?ne že do 14. leta starosti, a jih žal v za?etku pogosto spregledamo.
Zato je skrb za duševno zdravje pomembna ves ?as in tekom celotnega
življenja, še posebej pri otrocih in mladostnikih. V zadnjih letih se
vse bolj poudarja krepitev duševnega zdravja, kar razumemo kot pozitiven
in realen odnos do sebe in drugih, samospoštovanje, dobre medosebne
odnose, sposobnost uspešnega soo?anja z vsakodnevnimi težavami in
doprinos posameznika k skupnemu dobremu. Poleg naštetih varovalnih
dejavnikov je v ospredju tudi krepitev psihi?ne odpornosti, sposobnosti
posameznika, da se uspešno soo?a s stresom in obvladuje težave, še
posebno takrat, ko ne moremo zajeziti vseh dejavnikov tveganja. S
krepitvijo duševnega zdravja prepre?ujemo pojav številnih duševnih težav
in motenj, prav tako pa prepre?ujemo enega pomembnejših
javnozdravstvenih problemov – samomor. Svetovna zdravstvena organizacija
(SZO) prepoznava samomor kot prednostno nalogo na podro?ju javnega
zdravja in v svojem prvem poro?ilu o stanju samomorov, »Prepre?evanje
samomora: globalni imperativ« iz leta 2014, spodbuja države k razvoju
oziroma krepitvi celovitih strategij prepre?evanja samomorov z
medsektorskim povezovanjem. Z ukrepi krepitve duševnega zdravja lahko
namre? zmanjšamo dejavnike tveganja za samomor in krepimo varovalne
dejavnike. ?eprav se je stopnja umrljivosti zaradi samomora v zadnjih
desetletjih v Sloveniji znižala za ve? kot 30 %, se po številu samomorov
na 100.000 prebivalcev še vedno uvrš?amo nad evropsko povpre?je.
Za dobro duševno zdravje je potrebno okolje, ki to omogo?a
Za
krepitev duševnega zdravja je potrebno podporno in vklju?ujo?e okolje,
ki je neobremenjeno s stigmo, ki obdaja duševne težave in motnje. »Stigma,
zlasti glede duševnih motenj in samomora, pomeni, da mnogi ljudje, ki
razmišljajo o tem, da bi si vzeli življenje ali so mogo?e že poskušali
storiti samomor, ne poiš?ejo pomo?i, ki jo potrebujejo. Prepre?evanje
samomora pogosto ni bilo ustrezno obravnavano zaradi premajhne
ozaveš?enosti o samomoru kot velikem javnozdravstvenem problemu in
zaradi tabuja v mnogih družbah, da bi o njem odprto razpravljali,« je povedala predstavnica in vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Sloveniji dr. Aiga Rurane in dodala: »Ozaveš?anje
skupnosti in odpravljanje tabujev je pomembno, saj s tem ustvarjamo
okolje, ki spodbuja sodelovanje in soodlo?anje v skupnosti,
spoprijemanje s stresorji, reševanje problemov in omogo?a dvig
pismenosti o duševnem zdravju.« Hkrati je smiselno v krepitev
duševnega zdravja usmeriti obstoje?e storitve s podro?ja (duševnega)
zdravja. Tako temeljite spremembe pa so možne zgolj ob širšem družbenem
konsenzu, ki se v naši družbi uveljavlja pretežno preko politi?nih
dogovorov. Ti bi torej vedno morali upoštevati vpliv njihovih politi?nih
odlo?itev na duševno zdravje prebivalstva oziroma na podro?ja ali
determinante, ki vplivajo na naše duševno zdravje.
Celovit pristop krepitve duševnega zdravja ter prepre?evanja samomora
Krepitev
duševnega zdravja presega podro?je zdravstva in se dotika tudi drugih
politik in sektorjev, kot na primer podro?je šolstva in sociale. Zato
naslavljanje tega javnozdravstvenega izziva zahteva celovit pristop, ki
združuje ukrepe celotne skupnosti, vseh sektorjev, vklju?no z
uporabniki, združenji in skupinami svojcev. Na?elo duševnega zdravja v
vseh politikah poudarja vpliv javnih politik na determinante duševnega
zdravja, teži k zmanjšanju neenakosti v duševnem zdravju, poudarja
koristi promocije duševnega zdravja na razli?nih podro?jih in
odgovornost oblikovalcev politik za vplive na duševno zdravje. Na teh
na?elih je bila sestavljena lani sprejeta Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 (ReNPDZ),
ki se osredoto?a na prepre?evanje duševnih težav in motenj od
najzgodnejšega obdobja do pozne starosti ter zgodnje odkrivanje in
celostno obravnavo oseb z duševnimi težavami in motnjami po principu
interdisciplinarne in skupnostne obravnave. Posve?a se tudi zmanjševanju
stigme oseb z duševnimi motnjami, ki je pogosto posledica nezadostnega
poznavanja ozadja duševnih bolezni in med drugim zaviralno vpliva na
iskanje pomo?i. Eno od prednostnih podro?ij Resolucije je prepre?evanje
samomorilnega vedenja, ki je letos tudi v ospredju obeležitve svetovnega
dneva duševnega zdravja. Zaradi samomora v Sloveniji umre letno skoraj
400 ljudi, pri ?emer so samomori pri moških tri- do štirikrat pogostejši
kot pri ženskah. V obdobju izvajanja Nacionalnega programa duševnega
zdravja 2018-2028 bodo aktivnosti usmerjene predvsem v omejevanje
dostopnosti do sredstev za samomor, zmanjševanje porabe alkohola,
zgodnji identifikaciji ogroženih oseb, zagotavljanje dostopnosti do
pomo?i in dvigu ozaveš?enosti in pismenosti na podro?ju duševnega
zdravja, s poudarkom na samomoru.
Z vzpostavitvijo centrov za duševno zdravje izboljšanje dostopnosti do razli?nih virov pomo?i
V
Sloveniji se na podro?ju duševnega zdravja soo?amo z velikimi potrebami
po dopolnitvi mrež zdravstvenih in socialnih služb, pomanjkanjem kadra
na podro?ju duševnega zdravja ter neenakomerno dostopnostjo do razli?nih
virov pomo?i za prebivalce nekaterih regij. Na zaznane potrebe med
drugim odgovarjamo tudi z vzpostavljanjem Centrov za duševno zdravje
otrok in mladostnikov (CDZOM) ter Centrov za duševno zdravje odraslih
(CDZO) na primarni zdravstveni ravni. Do konca leta bo v okviru
zdravstvenih domov vzpostavljenih predvidoma 10 CDZOM in 10 CDZO, v
katerih delujejo multidisciplinarni timi strokovnjakov. Centri za
duševno zdravje zagotavljajo enako dostopnost do storitev in programov
vsej populaciji na svojem obmo?ju in se povezujejo z vsemi službami in
deležniki v lokalnem okolju, da lahko v optimalni meri zagotavljajo
zgodnje interdisciplinarne in medresorske obravnave skladno s potrebami
posameznika in skupnosti.
Podpora in psihoedukacija na voljo tudi v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji
V
pri?akovanju vzpostavitve Centrov za duševno zdravje je potrebno
opozoriti tudi na podporo posameznikom s težavami v duševnem zdravju, ki
je dostopna že zdaj v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji. Gre za
psihoedukativne delavnice Spoprijemanje s stresom, Podpora pri
spoprijemanju z depresijo in Podpora pri spoprijemanju s tesnobo.
Delavnice so krite s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
in so namenjene posameznikom, ki se spoprijemajo z obremenjujo?imi
simptomi stresa, depresije in anksioznih motenj. Na delavnici se
udeleženci seznanijo z zna?ilnostmi svojih težav in na?ini zdravljenja
oz. spoprijemanja z njimi ter spoznajo, kaj lahko sami naredijo za
izboljšanje svojega po?utja. Ljudem v duševni stiski je na voljo tudi
brezpla?no strokovno svetovanje v mreži psiholoških svetovalnic Posvet
in sicer v Ljubljani, Kranju, Celju, Laškem, Zagorju ob Savi, Mariboru,
Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Postojni, Idriji, Kopru in Novi Gorici.
Dodatno gradivo:
Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028
Statistika umrljivosti zaradi samomora v Sloveniji v letu 2018
Brezpla?ne podporne delavnice v zdravstvenih domovih po Sloveniji
https://www.nijz.si/sl/10-oktober-svetovni-dan-dusevnega-zdravja-krepitev-dusevnega-zdravja-za-preprecevanje-samomora
Dodaj odgovor