10. september – Svetovni dan prepre?evanja samomora Prepre?evanje samomora je družbena naloga

Akcija »Prekolesarimo Svet« že sedmo leto

Pobudnik
akcije Prekolesarimo svet je Mednarodna zveza za prepre?evanje
samomora. Sodelujo?i iz celega sveta skušajo tudi letos uresni?iti
izziv, da bi z združenimi mo?mi prekolesarili 40.075 kilometrov, kolikor
znaša obseg Zemlje. Ker je bila akcija v preteklih letih zelo uspešna
tudi v Sloveniji, se ji pridružujemo že sedmo leto zapored. Namen akcije
je razširjati zavedanje, da je samomor velik javnozdravstveni problem,
da ga lahko prepre?ujemo, in obenem vzpodbujati druženje in povezovanje
med ljudmi. Ve? o akciji »Prekolesarimo svet« lahko najdete na spletnih
straneh zivziv.si, nijz.si ter Facebook strani UP Inštitut Andrej
Maruši?.

V letu 2019 v Sloveniji 394 samomorov

Leta
2019 je samomorilni koli?nik v Sloveniji (število umrlih zaradi
samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 18,86 (29,35 za moške in 8,43 za
ženske). V absolutnih številkah to pomeni, da je za posledicami
samomora v letu 2019 umrlo 394 oseb (307 moških in 87 žensk). Zaradi
samomora je umrlo približno štirikrat ve? moških kot žensk.

Samomorilni
koli?nik, ki smo ga zabeležili v letu 2019, je nekoliko višji v
primerjavi z letom 2018, ko je bil samomorilni koli?nik najnižji v
zadnjih nekaj desetletjih. Kljub temu lahko re?emo, da je
samomorilni koli?nik v letu 2019 ostaja pod dolgoletnim povpre?jem in da
se vzdržuje trend upadanja, ki ga beležimo skozi ve? let.

Doc. dr. Saška Roškar z NIJZ je povedala: »Porast,
zabeležen v 2019 nam govori, da je prepre?evanje samomora naloga, ki se
ji je potrebno kontinuirano posve?ati, in naloga, pri kateri morajo
sodelovati vsi sektorji. Podobna nihanja med posameznimi leti (bodisi v
smeri upada ali v smeri porasta števila) smo zabeležili že ve?krat, zato
je pri zaklju?evanju oziroma razlagi priporo?ljiva previdnost. Najbolj
objektivno sliko o stanju v populaciji dobimo z opazovanjem ve?letnega
trenda. Trend smrti zaradi samomora v Sloveniji je v upadanju. Kljub
višjemu številu samomora v letu 2019, torej, koli?nik samomora ostaja
pod povpre?jem desetletnega obdobja 2009 – 2019, ko je znašal 20.

Ob tem je dodala: »V
Sloveniji opažamo razlike v umrljivosti zaradi samomora med spoloma saj
moški zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske.
Prav tako opažamo razlike med vzhodnim in zahodnim delom Slovenije,
regije na vzhodu so bolj ogrožene. V primerjavi z mednarodnim povpre?jem
izstopa tudi visok samomorilni koli?nik v višjih starostnih skupinah. V
prihodnosti si moramo prizadevati, da bi še bolj okrepili razli?ne
preventivne dejavnosti – ozaveš?anje splošne javnosti, aktivnosti
destigmatizacije, delo na krepitvi veš?in in kompetenc za prepoznavanje
in obravnavo samomorilno ogroženih pri razli?nih ciljnih skupinah
(splošna javnost, razli?ni profili strokovnjakov …) in omejevanje
dostopnosti do sredstev. Razli?ne aktivnosti in razli?ne sektorje bomo
poskusili združiti pri delu v Interdisciplinarni skupini za
prepre?evanje samomora, ki jo v sklopu Resolucije nacionalnega plana za
duševno zdravje vodimo na NIJZ. Ena izmed aktualnih nalog, ki se ji
trenutno posve?amo, je priprava smernic za postvencijo po samomoru v
šolskem okolju. Smernice pripravljamo v sodelovanju s Slovenskim
združenjem za prepre?evanje samomora, IAM in Slovenskim društvom šolskih
svetovalnih delavcev«.

Za pravo?asno prepoznavo in ukrepanje je pomembno ozaveš?ane razli?nih strokovnjakov kot tudi splošne javnosti

Za
to, da bi pristopili k nekomu, ki je v duševni stiski, ni potrebno, da
smo zdravniki, terapevti ali kliniki. Osnovne oblike pomo?i in podpore
lahko ponudi vsak izmed nas. Zato je pomembno, da posedujemo osnovna
znanja in veš?ine, kako prepoznati osebo v stiski, kako do nje
pristopiti in kako ji pomagati. V zvezi z aktivnostmi ozaveš?anja
razli?nih strokovnjakov in javnosti je izr. prof. dr. Vita Poštuvan z IAM in Nacionalna predstavnica pri Mednarodni zvezi za prepre?evanje samomora povedala: »V
sklopu projekta A (se)  štekaš?!? aktivno delujemo na podro?ju
izobraževanja o duševnem zdravju in iskanja ustreznih virov pomo?i med
mladostniki. Razli?nim javnostim posredujemo tudi informacije o
prepoznavi in nudenju pomo?i osebi, za katero vemo ali menimo, da je v
hudi stiski. Letos smo na temo nudenja pomo?i in pogovora z osebo v
stiski izdali priro?nik z naslovom Pogovor o samomoru: Prakti?ni
priro?nik za pogovor o najtežjih življenjskih vprašanjih. Priro?nik je
prosto dostopen na naši spletni strani«.

Aktivnostim ozaveš?anja se pridružujejo tudi v Ozari Slovenija, Nacionalnem združenju za kakovost življenja.  Mag. Bogdan Dobnik iz OZARE, pojasnjuje: »Tudi
letos nadaljujemo z izvajanjem preventivnih aktivnosti, namenjenih
prepre?evanju samomora in prepoznavanju depresije. V mesecu oktobru bomo
predstavili aplikacijo za mobilne telefone, namenjeno vsem, ki se
soo?ajo z depresivnimi simptomi in tesnobnostjo ter iš?ejo poti za
izboljšanje svojega lastnega duševnega zdravja. Zavedamo se, da je ravno
neprepoznana in nezdravljena depresija še vedno eden izmed
najpogostejših vzrokov za samomor. Kar 70 odstotkov ljudi, ki
naredi samomor, trpi zaradi depresije in prav samomor je glavni vzrok
prezgodnje smrti pri ljudeh z depresijo. S pomo?jo aplikacije bodo lahko
uporabniki opravili samo-oceno svojega duševnega stanja, pridobljeno
oceno pa delili s svojimi zdravniki, klini?nimi psihologi in ostalimi
strokovnjaki s podro?ja duševnega zdravja. Aplikacija bo vsebovala ve?
nasvetov in prakti?nih vaj, ki jim bodo pomagali razumeti ozadje
njihovih težav ter pripomogli k njihovem reševanju«.

Raziskovanje na podro?ju samomorilnosti in duševnega zdravja, kot pomemben vir novih informacij in spoznanj

Pomembno
je, da aktivnosti, ki se izvajajo na podro?ju prepre?evanja samomora,
temeljijo na podatkih. Zato je pomembna raziskovalna dejavnost. Izr. prof. dr. Vita Poštuvan pojasnjuje: » Z
NIJZ sodelujemo v projektu E-znanje za duševno zdravje, v okviru
katerega razvijamo spletna orodja za ozaveš?anje o duševnem zdravju in
samomorilnem vedenju. Aktivno sodelujemo tudi z Univerzo v
Mariboru pri pripravi novega programa VIVA, ki ga bomo za?eli izvajati
oktobra. Gre za brezpla?en spletni program za obvladovanje stresa,
povezanega z delom, ki je namenjen zaposlenim, ki se soo?ajo z
izgorelostjo. Zaradi  aktualne epidemiološke situacije sodelujemo tudi v
mednarodnem projektu, v katerem raziskujemo vplive in posledice, ki jih
je epidemija COVID-19 imela na posameznike in njihovo duševno zdravje«.

Podpora in solidarnost z osebami, ki so bližnjega izgubili zaradi samomora

Vsak
samomor tako ali druga?e prizadene veliko število oseb, ki so
posameznika, ki je umrl zaradi samomora, poznali ali si bili z njim
blizu. Žalujo?i so po samomoru bližnjega še posebej ogrožena a žal
velikokrat spregledana skupina. Mag. Bogdan Dobnik iz OZARE izpostavlja:
»V sodelovanju z Zavodom Med.over.net, Inštitutom Rahlo?utnost ter
Zavodom Pogreb ni tabu, bomo tudi letos obeležili mednarodni dan
solidarnosti z družinami, ki jih je prizadel samomor njihovega ?lana. V
dneh okoli 21. novembra, ko bodo na pobudo Ameriškega združenja za
prepre?evanja samomora potekale številne aktivnosti po celem svetu, bo
organiziran dogodek z naslovom »U P A N J E: pomo? in  podpora družini
po travmati?ni izgubi bližnjega zaradi samomora«. Z dogodkom želijo
osvetliti varovalne in rizi?ne dejavnike za kratkoro?ne in dolgoro?ne
posledice travmati?ne izgube bližnjega zaradi samomora«.

V
znak solidarnosti z vsemi, ki jih je samomor prizadel, smo v Sloveniji
že drugo letos zapored med razli?ne javnosti in akterje razdelili
rumeno-oranžno pentljico, ki je mednarodni simbol za zavedanje, da je
samomor velik javno zdravstveni problem in izraz so?utja do vseh, ki so
zaradi samomora koga izgubili.

Pomembna je pravo?asna prepoznava in obravnava ogroženih posameznikov – Center za psihološko svetovanje Posvet  je polovici svojih klientov prva oblika pomo?i

Pravo?asna
pomo? pa pomaga prepre?evati hujše zaplete in motnje v duševnem zdravju
posameznika, kar posledi?no zmanjšuje pritiske na zdravstvene
institucije. V okviru Slovenskega združenja za prepre?evanje samomora že
14 let deluje Center za psihološko svetovanje Posvet, ki posameznikom,
parom in družinam nudi strokovno psihološko pomo? pri reševanju
problemov in stisk, s katerimi se sre?ujejo v življenju, pa jih sami ne
zmorejo obvladati. Anamarija Zavasnik, predsednica Slovenskega združenja za prepre?evanje samomora, je povedala: »Iz
prve svetovalnice, ki je ob podpori Mestne ob?ine za?ela delovati v
Ljubljani,  smo skupaj s celjsko svetovalnico Tu smo zate, ki letos
praznuje 10-letnico delovanja, razvili nacionalno mrežo svetovalnic v
trinajstih slovenskih mestih. Svetovanje je za kliente brezpla?no,
dostopno brez napotnic in kartice zdravstvenega zavarovanja, ?akalne
dobe so kratke (do 3 tednov), zato so dileme in predsodki pred
vklju?itvijo v obravnavo manjše. V svetovalnicah delujejo visoko
usposobljeni strokovnjaki. Število posvetov iz leta v leto naraš?a.
Polovica naših klientov poiš?e pomo? zaradi težav v družini, petina
zaradi depresivnosti in tesnobe, desetina zaradi slabe samopodobe,
sledijo pa težave v službi ali pri študiju, prizadetost ob smrti
bližnjega, težave zaradi telesnih bolezni, brezposelnosti. Polovici
klientov smo prva oblika pomo?i.«

Program Psihološko
svetovanje posameznikom, parom in družinam financirajo Ministrstvo za
zdravje, Fiho fundacija, Mestna ob?ina Ljubljana, Mestna ob?ina Kranj in
ve? kot 80 drugih ob?in, prostovoljne donacije in prispevki
posameznikov.  

Ve? na www.posvet.org