Medicinsko nepojasnjena stanja in anksioznodepresivne motnje

Vojislav Iveti?, dr. med., ZP Spodnji Duplek, ZD dr. A. Drolca Maribor, Cesta k Dravi 8, 2241 Spodnji Duplek. 

UVOD

Sporazumevanje z bolnikom je temeljna veš?ina dela zdravnika družinske medicine. Bolnikovo zadovoljstvo z zdravstveno oskrbo in njegova voljnost za sodelovanje pri zdravljenju sta neposredno odvisna od uspešnega sporazumevanja. Tradicionalni klini?ni pristop je usmerjen v bolezen, bolniku prijazen na?in pa postavlja bolnika v osrednje mesto posveta. Posvet med bolnikom in zdravnikom pomeni glavno obliko dela v osnovnem zdravstvu in predstavlja temelj reševanja prakti?no vseh bolnikovih zdravstvenih težav (1).

Sporazumevanje, usmerjeno k bolniku, vsebuje naslednje stopnje posveta (2):

• odkrivanje vzrokov bolnikovega obiska,
• razjasnitev bolnikovih težav,
• imenovanje bolnikovih težav,
• razlaga bolniku in doseganje soglasja,
• na?rt za vodenje zdravljenja.

Posvet med zdravnikom in bolnikom je neka vrsta pogajanja. Bolnik ima lahko težave na telesnem, duševnem, materialnem ali socialnem podro?ju. Ne glede na to, na katerem podro?ju ima težave, bolnik zdravniku najraje najprej predstavi svojo telesno težavo (2).

Bolnikom je dostop do svojega družinskega zdravnika lažji (oglasijo se le na podlagi lastne presoje), kot pa dostop do klini?nega specialista v bolnišnici (napoteni po strokovni obravnavi družinskega zdravnika). Ravno zaradi tega so težave in ob?utja bolnikov pri zdravniku družinske medicine še zelo nejasne in meglene, pri klini?nem specialistu v bolnišnici pa že veliko bolj medicinsko usmerjene (3).

Ugotovljeno je, da na vseh nivojih zdravstvenega sistema sre?ujemo bolnike, ki tožijo za t. i. »medicinsko nepojasnjenimi simptomi« (MNS). Posebno zdravniki družinske medicine zelo pogosto obravnavamo prav takšne bolnike. Ne glede na pomanjkanje u?inkovitih rešitev in usklajenih smernic zdravniki družinske medicine obravnavo MNS smatramo za zelo pomemben del svojega dela (4). MNS obsegajo cel spekter motenj, od blagih prehodnih simptomov do kroni?nih motenj s težkimi posledicami, zato predstavljajo klini?ni problem, ki zahteva resen pristop.

ANKSIOZNODEPRESIVNE MOTNJE

Anksioznost je patološko stanje doživljanja tesnobe, povezano s telesnimi znaki vzburjanja avtonomnega živ?nega sistema. Razlikuje se od normalnega doživljanja strahu, ki je odgovor na znan vzrok, oziroma grožnjo (5).

Za anksiozno motnjo so zna?ilni naslednji simptomi (6):

• psihopatološki (notranji nemir, napetost, ob?utek strahu ali ogroženosti, nespe?nost),
• telesni (napetost v mišicah, težave z dihanjem, hitra utrudljivost, glavobol, bole?ina v križu, motori?ni nemir, parestezije),
• vegetativni (zardevanje, palpitacije, znojenje, suha usta, driska, tresenje).

Med anksiozne motnje spadajo: generalizirana anksiozna motnja, fobija, obsesivno-kompulzivne motnje, pani?na motnja in pani?ni napadi (7).

Z izrazom depresija v psihiatriji ozna?ujemo tiste razpoloženjske motnje, za katere so zna?ilni naslednji simptomi oz. znaki: potrtost, utrudljivost in ob?utek pomanjkanja energije (anergija), nesposobnost ?ustvenega reagiranja na ugodne dražljaje (anhedonija), izguba interesov in veselja, motnje spanja, motnje koncentracije, skrb in bojazen pred prihodnostjo, pogoste misli na smrt in samomor. Lahko nastopijo tudi znaki, ki so še težje prepoznavni, kot npr.: tesnoba, razdražljivost, hud nemir, bole?ine ali kakšne druge telesne težave, ki bolnika (in zdravnika) utrjujejo v prepri?anju, da je telesno bolan.

Med obiskovalci ambulante družinskega zdravnika je depresija zagotovo ena od najpogostejših duševnih motenj. Tveganje zbolevnosti za depresijo v celotnem življenjskem obdobju je od 8 % do 12 % za moške in od 20 % do 26 % za ženske (8).

Anksioznost in depresija sta zelo pogosto povezani. V 50 % do 70 % primerov sta hkrati prisotna oba duševna simptoma (9). Znaki aksioznosti so po navadi vodilni. Razmejitev med anksioznostjo in depresijo je lahko zelo težavna, zdravljenje pa v splošnem bolj neugodno (9).

DEFINICIJA MEDICINSKO NEPOJASNJENEGA STANJA

Trenutno še ne obstaja jasna definicija termina »medicinsko nepojasnjeno stanje« (MNS). Termin MNS je opisne narave in ne upošteva vzroka nastanka MNS. Mogo?e je za uporabo v praksi še najbolj uporabna definicija, ki pravi, da so bolniki z MNS bolniki, ki tožijo za telesnimi simptomi, za katere se po številnih preiskavah ne najde konkretnega organskega vzroka, pri katerih so številne diagnosti?no-laboratorijske preiskave in pregledi klini?nih specialistov negativni in pri katerih ne moremo priti do jasno definirane diagnoze (10). Vendar sama izklju?itev telesnega vzroka ni dovolj za izboljšanje bolnikovih težav. Raziskave kažejo, da tudi po ustrezni klini?ni obravnavi in razlagi pomembnosti normalnih izvidov s strani zdravnika, bolniki še vedno ob?utijo težave ali pa se z enakimi težavami vra?ajo po nekaj mesecih (11).