Spet nad kukavi?jim gnezdom?

Dobrih deset let ga v Sloveniji ni bilo. Naše duševne bolnike so z njim zdravili v Zagrebu. Zdaj se vra?a. Elektrošok, strokovno imenovan elektrokonvulzivna terapija. Metoda, ki je zelo u?inkovita pri zdravljenju depresij in rešuje življenja, je njen zagovornik, doktor Slavko Ziherl povedal ALENKI KOCIPER. Ima tudi stranske u?inke, a še zdale? ni vse tako ?rno, kot v znamenitem filmu Miloša Formana.
Psihiatrija pri ljudeh zbuja strah, predstave o bolnišnicah in terapijah so v?asih grozljive, ?etudi nerealne. Zaprti oddelki, prisilni jopi?i, elektrošoki, brezkon?no število zdravil … Tisti, ki so izkusili, neradi govorijo, oni, ki niso, si težko predstavljajo.

V javnosti se je za?elo šušljati o vrnitvi elektrošoka, ki so ga pred dobrim desetletjem v slovenski psihiatriji odpravili. Ali gre res za nehumano mu?enje bolnikov ali za sodobnim standardom ustrezno medicinsko terapijo in kakšne so možnosti za njeno ponovno uvedbo?

Napad je najboljša obramba. »Elektrošok je pogovorni izraz za zdravljenje s sprožitvijo kr?ev, podobnih epilepti?nim, strokovno pa govorimo o elektrokonvulzivni terapiji (EKT),« takoj pojasni dr. Slavko Ziherl, doc. dr. sc, strokovni direktor Psihiatri?ne klinike Ljubljana. Elektrokonvulzivno terapijo so za?eli uporabljati že v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 1936 sta italijanska psihiatra Cerletti in Binni po naklju?ju, kot se zgodi marsikdaj v medicini, ugotovila, da je na stanje pri pacientih s shizofrenijo zelo dobro delovalo, ?e so doživeli epilepti?ni napad. Zato sta poskušala umetno sprožiti epilepti?ni napad tako, da sta v možgane spustila elektri?ni tok. V sedemdesetih letih od odkritja se je elektroterapija zelo izpopolnila, vendar je skozi vso svojo zgodovino pri ljudeh zbujala strah. In ga še danes.

Nehumane metode? »Ljudje so si EKT predstavljali skorajda kot nekakšen elektri?ni stol in kot sredstvo, ki ga v psihiatriji uporabljamo za mu?enje ali kaznovanje pacientov. To vero je potrjeval tudi kultni film Let nad kukavi?jim gnezdom z Jackom Nicholsonom, ki je terapijo dejansko prikazal kot sredstvo za discipliniranje mote?ega pacienta v psihiatri?ni bolnišnici,« pravi dr. Ziherl in odlo?no doda: »Vendar nismo EKT nikoli uporabljali v takšne namene, ampak vedno le za zdravljenje dolo?enih motenj, ki se po raziskavah dobro odzivajo na tovrstno terapijo. Res pa je, da so bile razmere, ne pa sama terapija, pred tremi, štirimi desetletji naravnost grozljive. Na tedanji kliniki nismo imeli niti posebnega prostora, ampak smo EKT izvajali kar v dnevni sobi, ki smo jo v ta namen seveda spraznili in zaprli.«
Zato okolje ni bilo ravno pomirjujo?e, kar pa je bistveno pri izvajanju EKT. Terapije se bolnik zaradi izgube zavesti namre? sploh ne spominja, zadevo pa še olajša splošna anestezija, pod katero so EKT v Sloveniji izvajali od sredine sedemdesetih let. Na vprašanje, ali splošna anestezija kaj pove?a nevarnost EKT, dr. Ziherl odgovarja, da je po zbranih podatkih smrtnost v Evropi dve na 100.000 terapij, kar je identi?no smrtnosti pri splošni anesteziji. V Psihiatri?ni kliniki Ljubljana od leta 1975, ko so uvedli EKT pod splošno anestezijo, niso imeli nobenega smrtnega primera.

Po evropskih merilih. ?eprav se pogosto sliši, da je v naši državi EKT prepovedan, dr. Ziherl pojasnjuje, da je bil v resnici v za?etku devetdesetih let prejšnjega stoletja preprosto odpravljen. Povod je bila dotrajana aparatura, vzrok pa logistika. Izvajanje terapije je bilo namre? ovirano tudi s tem, da so jo izvajali vsi psihiatri po nekem vrstnem redu, ne pa posebej za to metodo zdravljenja specializirani, kot je to v navadi v državah Evropske unije. Pa še anesteziolog je moral prihajati v Polje iz klini?nega centra. »Kolikor je meni znano, so v bistvu torej odpravili EKT, namesto da bi se terapija uredila po evropskih strokovnih standardih. Evropa je namre? postavila stroga merila že vsaj pred tridesetimi leti, pri ?emer jih stalno revidirajo. Ti standardi natan?no urejajo EKT in zahtevajo, da so medicinske ekipe specializirane za izvajanje terapije. V ekipi so zdravnik psihiater, medicinska sestra in zdravnik anesteziolog. Poleg tega se mora EKT izvajati v primernih prostorih. To sta prostor za izvedbo terapije in prostor za okrevanje,« dodaja dr. Ziherl.

Na terapijo v Zagreb. Odprava EKT v Sloveniji pa ne pomeni, da naši pacienti niso bili vseskozi deležni tovrstne terapije. V skrajnih primerih namre? pošljejo naše ustanove bolnike, pri katerih zdravljenje z zdravili ne zaleže, na terapijo v Zagreb. Zaradi tega je strokovni svet Psihiatri?ne klinike Ljubljana, ki ga vodi dr. Ziherl, imenoval delovno skupino, ki je morala pregledati vso z dokazi podprto strokovno literaturo o EKT in podati mnenje, ali je vnovi?na uvedba te metode v Sloveniji potrebna in smiselna. V svojem poro?ilu je ta skupina ponovno uvedbo v Sloveniji priporo?ila. Podala je tudi smernice o uporabi, pri katerih duševnih motnjah se sme uporabljati in kakšne morajo biti razmere za njeno izvedbo.
Komisija je podrobno opisala indikacije za EKT, ki se je dolgo uporabljal predvsem pri ljudeh s shizofrenijo, pozneje pa so ugotovili, da daje še boljše rezultate pri zdravljenju nekaterih hudih vrst depresije. Tako ostaja prvenstvena indikacija za EKT huda depresija, ki je ni mogo?e ozdraviti z razli?nimi zdravili in pri kateri je pacientovo življenje ogroženo zaradi samomorilnosti. Indikacija so tudi nekatere oblike shizofrenije, odporne proti zdravilom. V celotnem postopku so izjemnega pomena pravice pacientov, na primer privolitev v EKT, in dolžnosti zdravstvenega tima, denimo pojasnilna dolžnost.