Spet nad kukavi?jim gnezdom?

Bolna duša, zdravo srce. Po predvidenem protokolu psihiater postavi indikacijo in predstavi pacienta konziliju treh psihiatrov, šele potem se odlo?i, ali bo dobil EKT. Potem ga mora zelo natan?no pregledati internist, saj mora biti zdrav, pri EKT je ob?utljivo predvsem srce.
Ekipo bodo sestavljali psihiater, sestra, internist, anesteziolog. Bilo bi idealno, da bi delovale tri specializirane ekipe, da se bodo lahko menjavali. Aparaturo upravlja psihiater, saj je preprosta za uporabo. Celotna ekipa bo poslana na izobraževanje v katero od evropskih klinik, kjer izvajajo EKT.
Predlog strokovne skupine, ki je priporo?ila uvedbo EKT kot metode zdravljenja, bo obravnaval razširjeni strokovni kolegij za psihiatrijo pri ministrstvu za zdravje, ki bo dal morebitno pozitivno mnenje zdravstvenemu svetu, dokon?no pa o predlogu odlo?i minister za zdravje.

Dragoceni impulzi. Stroka ni nikoli do konca raziskala, zakaj EKT deluje terapevtsko. O?itno pa se nekaj dogaja na ravni prenašanja impulzov v možganih, ki je pri depresiji moteno. Obi?ajno se to porušeno delovanje dobro uravnava z zdravili, antidepresivi, ki znova uredijo prenašanje impulzov. Kadar to ni mogo?e in se pacient na tovrstno zdravljenje ne odziva, je smiselno pose?i po EKT. Pogosto zadoš?a le nekaj terapij, da ?lovek postane manj depresiven in samomorilen. Obi?ajno je pacient podvržen šestim, najve? pa dvanajstim elektrošokom zapored, pri ?emer mora biti med vsako elektroterapijo vsaj en dan premora. Ponavadi izvajajo terapijo dvakrat ali trikrat na teden.
Tako imenovani elektrošok povzro?i hipno nezavest, prav tako kot epilepti?ni napad. Spremljevalci tako epilepti?nih napadov kot EKT so tudi kr?i, ki zajamejo bolnikovo telo. Predstavljajmo si, da ima epilepsija neko žariš?e v možganih, od koder se elektri?ni impulzi v trenutku razširijo prek možganskih celic, kar za hip sproži nezavest. Ker so pri tem prizadete tudi tako imenovane motori?ne regije v možganih, se pojavijo hudi kr?i. Za prepre?itev tega neprijetnega u?inka, ki bi lahko povzro?il tudi poškodbe, danes bolniku tik pred EKT vbrizgajo sredstvo, ki onemogo?i te kr?e.

Kratkotrajne motnje. Da bi ?im natan?neje opredelili u?inke terapije, tako pozitivne kot negativne, je delovna skupina pregledala veliko raziskovalnih podatkov. Ugotovila je, da se pri ljudeh, ki so rezistentni, to je odporni proti zdravljenju in imajo hudo depresivno motnjo z visoko stopnjo samomorilnosti, stanje bistveno izboljša, tako da ostane morda malce melanholije, ali celo popolnoma – od 75 do 85 odstotov, kar je visok delež. Uspešnost se še pove?a, ?e bolnik hkrati jemlje zdravila.
Vsaka terapija ima žal tudi stranske u?inke, ki so lahko seveda precej mote?i. Dr. Ziherl pravi: »Po EKT so dokaj pogoste motnje spomina in koncentracije, vendar zelo redko trajajo, obi?ajno minejo še isti dan. ?e gre recimo za serijo dvanajstih terapij, to seveda ocenjujemo po koncu. Povedati pa moram, da so te motnje lahko tudi posledica jemanja zdravil, ki jih obi?ajno dajemo vzporedno z EKT. Izjemno redek stranski u?inek je delirij, to je stanje, ko je nekako zamra?ena zavest. Gre za dramati?en zaplet, ki pa v nekaj urah izzveni. Pri takem ?loveku je seveda treba biti pri nadaljni terapiji pazljiv, da se ne bi ponovilo, v tem primeru se terapija vsekakor prekine.«

Prešibke tabletke. V zadnjih 20 letih so se indikacije za uporabo EKT zelo zožile, predvsem na ra?un farmakologije, ki nenehno širi podro?je u?inkovitosti zdravil. »Kot že re?eno, se danes EKT uporablja predvsem za zdravljenje depresije, ne vseh oblik, ampak samo tistih najhujših, ki ogrožajo življenje. Po teh indikacijah in po izkušnjah pošiljanja v Zagreb pri?akujemo, da bi prišlo na letni ravni v poštev morda 30 pacientov za tovrstno terapijo v Sloveniji.«
Kakšna je pri tem ekonomski ra?un? Se spla?a uvajati terapijo za tako majhno število ljudi? »Zdravstvena ekonomika pa? deluje, vendar menim, da se spla?a, ker gre res za hude motnje in ogrožena življenja. Od teh 30 pacientov bi jih mogo?e 20 še rešili z dolgotrajno bolnišni?no farmakoterapijo, kar ne nazadnje zdravstveno blagajno tudi veliko stane, deset pa bi jih izgubili, torej se spla?a,« je prepri?an dr. Ziherl.
Kakšna je trajnost u?inka EKT, je težko natan?no dolo?iti. »Depresije se namre? rade ponavljajo in ?e z EKT in zdravili motnjo odpravimo, mora pacient še zelo dolgo jemati antidepresivna zdravila, da se stanje vzdržuje, EKT pa se preventivno ne izvaja. ?e bo redno jemal zdravila, se motnja zelo verjetno ne bo ponovila, hkrati pa ne vemo, koliko ?asa bi držal EKT sam po sebi, brez zdravil. Pri nekaterih bolnikih pa se depresija ali shizofrenija kljub rednemu zdravljenju ponovi. Vzdrževalna terapija z zdravili lahko traja prakti?no v nedogled,« pojasni dr. Ziherl in doda, da je pri EKT pomembno, da se stanje na hitro popravi, kar utegne biti klju?nega pomena pri duševnih motnjah, ko je ogroženo življenje.

Samo v Polju. Postopek se pravzaprav za?ne že v trenutku, ko psihiater oceni, da bi bilo smiselno uporabiti EKT. Najpomembnejši del je nedvomno pridobitev informiranega dovoljenja, to pomeni, da je pacientu treba zelo natan?no razložiti ves postopek, kaj se bo z njim dogajalo, glavne in stranske u?inke, šele nato lahko da privoljenje.
Postopek je kratek in enostaven. V sobi za EKT bolnik najprej dobi kratkotrajno, splošno anestezijo, terapija pa traja najve? nekaj sekund. Dlje pa bolnik preživi v sobi za okrevanje, kjer se zadrži vsaj kakšno uro, ves ta ?as je ob njem sestra, ki kontrolira vitalne funkcije. Ko se zave, gre na oddelek ali domov, ?e je zdravljenje ambulantno. Pacienta lahko med postopkom spremljajo tudi svojci, seveda ne pri EKT, zelo dobrodošla pa je navzo?nost zaupnega ?loveka v sobi za okrevanje, saj se tako pacient po?uti varnejšega.
Po predlogu delovne skupine naj bi EKT izvajali samo na Psihiatri?ni kliniki v Ljubljani, ker bi to zadoš?alo za vso Slovenijo.
Dilema o uvedbi EKT seveda še zdale? ni rešena, pri ?emer je kajpada pomembno tudi javno mnenje. Dr. Ziherl poudarja, da ga je seveda treba upoštevati, vendar meni, da ?e je neka terapija ustrezna, jo je pa? ne glede na to treba izvajati. Seveda pa sta izjemno pomembni obveš?enost in ozaveš?enost javnosti.
Zato bo, ?e bo program sprejet, komisija javnost o tem podrobno obvestila, da bo popolnoma jasno, kaj se uvaja, zakaj in za koga je terapija primerna. Ziherl pri?akuje, da bi jo lahko za?eli izvajati konec prihodnjega leta. Do takrat pa bomo bolnike še vedno pošiljali v Zagreb. Tako se EKT po dobrem desetletju morda vra?a, ?eprav iz slovenske psihiatrije zaradi gostovanja na Hrvaškem nikoli ni ?isto zares izginila.

Avtorica: Alenka Kociper
Vir: Revija Ve?
Objavljeno: v  petek 14.07.2006
Prispevek je last avtorice in revije Ve?.
Vir slike kukavi?jega gnezda: http://www.newtonhouse.info/img/Animals/nest.jpg