Adriatic – zgodba se nadaljuje

Se še spomnite zgodbe našega ?lana, ki se je želel dodatno nezgodno zavarovati pri Zavarovalnici Adriatic , a je na sre?o opazil ?len, zaradi katerega si je premislil? Osebe z depresivno motnjo za Zavarovalnico Adriatic predstavljajo prevelik rizik. Dobro se pozanimajte, preden se zavarujete, saj nekatere zavarovalnice le spoštujejo na?elo enakosti.

Posredujemo vam mnenje Zagovornika na?ela enakosti, g. Boštjana Vernika Šetinca, ki smo ga zaprosili za mnenje v tej zadevi. Meni, da ravnanje Zavarovalnica Adriatic Slovenica predstavlja neposredno diskriminacijo na podlagi zdravstvenega stanja.

Njegovo obširno razlago in mnenje si lahko preberete v nadaljevanju spodaj.

Vaših komentarjev in izkušenj bomo veseli.

---

REPUBLIKA SLOVENIJA
Urad za enake možnosti

ZAGOVORNIK NA?ELA ENAKOSTI

Erjav?eva cesta 15, 1000 Ljubljana
T: 01 478 14 80
F: 01 478 14 91
E: zagovornik.uem@gov.si
www.uem.gov.si

Številka:         0921-36/2009/6
Datum:         31.1.2011

Zagovornik na?ela enakosti (v nadaljevanju: Zagovornik) izdajam na podlagi 17. ?lena Zakona o uresni?evanju na?ela enakega obravnavanja (Uradni list RS št. 93/2007, uradno pre?iš?eno besedilo, v nadaljevanju: ZUNEO-UPB1) na pobudo Društva za pomo? osebam z depresijo in anksioznimi motnjami (v nadaljevanju: pobudnik – Moške jezikovne oblike za posamezne izraze imajo enakovreden pomen v obeh spolih.) zaradi domnevnega neenakega obravnavanja pri dostopu in oskrbi s storitvami, naslednje

 

M N E N J E

Ravnanje zavarovalnice Adriatic Slovenica zavarovalna družba d.d. (v nadaljevanju: zavarovalnice), ki v celoti zavra?a  ponujanje in oskrbo s storitvami  nezgodnega zavarovanja za osebe s kakršnimikoli oblikami depresij, anksioznih motenj ter mentalne zaostalosti, predstavlja neposredno diskriminacijo na podlagi zdravstvenega stanja in ene od oblik invalidnosti.

Zagovornik poziva zavarovalnico, naj zaradi obveznosti enakega obravnavanja pri dostopu in oskrbi s storitvami:

Pobudniku izre?e  pisno opravi?ilo.
Spremeni pravilo v 3. odstavku 11. ?lena splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje (O-NEZ-SPL-1), ki v celoti in brez izjem onemogo?a dostop do storitev nezgodnega zavarovanja osebam z zdravstvenimi stanji depresija in anksiozna motnja ter invalidnostmi, ki se kažejo kot mentalno zaostalost. V bodo?e naj zagotovi prilagojeno obravnavo potrošnikov s takšnimi lastnostmi, ki bo bolj upoštevalo na?elo sorazmernosti pri poseganju v pravico do enakega obravnavanja in stvarne ocene o zavarovalnih rizikih pri zavarovanju konkretnih potrošnikov.
 
Zagovornik zavarovalnico poziva, da mu v 30 dneh od prejema tega mnenja posreduje dokazila o upoštevanju priporo?il.

 
Obrazložitev

Dejansko stanje in navedbe strank

Zagovornika je pobudnik opozoril, da zavarovalnica osebam z zdravstvenim stanjem »depresivna motnja« ne ponuja svojih storitev nezgodnega zavarovanja. V 3. odstavku 11. ?lena splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje (O-NEZ-SPL-1) je dolo?eno, da se ne more zavarovati osebe, ki boluje zaradi okvare možganskega ožilja, epilepsije, alkoholizma, uživanja drog, mentalne zaostalosti, shizofrenije, depresivnih motenj in paranoje. Pobudnik je še navedel da zavarovalnica nekaterim ?lanom te storitve izrecno odklanja. Navedbe je podprl s svojo korespondenco z zavarovalnico.

Zagovornik je zavarovalnico opozoril na sum neposredne diskriminacije zaradi zdravstvenega stanja ter jo pozval, naj se odzove na te o?itke in utemelji razloge za svojo prakso.

V odgovoru zavarovalnica podrobneje pojasnjuje katere skupine oseb zajema opredelitev »depresivna motnja« vsebovana v 11. ?lenu O-NEZ-SPL-1. To so skladno z medicinsko doktrino opredeljena obolenja po Mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB-10, deseta verzija, 1995) zajeta v šifrah F32 in F33. Zavarovalnica meni, da je za osebe z navedenimi diagnozami izkazan ve?ji zavarovalni riziko in da je izkazana realno pove?ana možnost nastanka zavarovalnega primera (nezgode), ki ima svoje razloge v simptomih navedenih obolenj. AS šteje, da je takšna izklju?itev zato v skladu z 6. odstavkom 83. ?lena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS št. 99/2010, uradno pre?iš?eno besedilo, v nadaljevanju: ZZavar-UPB7). Ta zavarovalnicam omogo?a, da v skladu s pravili zavarovalne stroke za postopke selekcije (potencialnih zavarovancev), ocen nevarnosti, pri dolo?anju premij ter pri izpla?evanju zavarovalnin lahko kot dopustne kriterije uporabljajo tudi osebne okoliš?ine kakršni sta invalidnost ter zdravstveno stanje. Glede na navedeno zavarovalnica trdi, da njihov produkt osebnega nezgodnega zavarovanja zavestno ni ponujen in namenjen osebam z zdravstvenim stanjem »depresivna motnja« in da ni podano neupravi?eno razlikovanje (ker da je tako razlikovanje kot dopustno izrecno predvideno z navedenim dolo?ilom ZZavar-UPB1).

Pravni doseg prepovedi diskriminacije

Ustava v prvem odstavku 74. ?lena dolo?a, da je gospodarska pobuda svobodna. Vendar je Ustavno sodiš?e že ve?krat poudarilo, da skrajno liberalisti?no pojmovanje podjetništva ne bi bilo v skladu z Ustavo. Že iz prvega stavka drugega odstavka 74. ?lena Ustave izhaja, da zakon dolo?a pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij, po drugem stavku drugega odstavka tega ?lena pa se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Poleg tega pa ima zakonodajalec v drugem odstavku 15. ?lena Ustave pooblastilo, da z zakonom predpiše na?in uresni?evanja ?lovekovih pravic tudi v primeru, kadar to ni predvideno že s samo Ustavo, vendar pa je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboš?ine. Pravica iz 74. ?lena Ustave je ena od ?lovekovih pravic, ki je ni mogo?e uresni?evati neposredno na podlagi Ustave. Zato mora zakonodajalec dolo?iti pravnoorganizacijske oblike za opravljanje gospodarske dejavnosti (za kar ga Ustava pooblaš?a v prvem stavku drugega odstavka 74. ?lena), glede na vrsto gospodarske dejavnosti pa tudi pogoje za njeno opravljanje. Glej npr. obrazložitev sodbe Ustavnega sodiš?a RS v zadevi U-I-218/04. V skladu z navedenim ZZavar-UPB7 in Zakon o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju: ZVPot) dolo?ata pravila, ki jih morajo gospodarski subjekti upoštevati pri ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trženja zavarovalnih storitev, in dolo?a dolžnosti državnih organov in drugih subjektov, da te pravice zagotavljajo.

Ustava v 14. ?lenu sama ne ureja prepovedi diskriminacije, ki bi imela (izven okvira spoštovanja posameznih ?lovekovih pravic) tudi neposredni u?inek na urejanje odnosov med ponudniki storitev in njihovimi potrošniki. Vendar Ustava že na drugih mestih dolo?a meje zakonodajalca glede razli?nega urejanja zasebnopravnih razmerij in celo sama neposredno omejuje splošno svobodo ravnanja in druge pravice vseh pravnih subjektov, torej tudi zasebnikov in zasebnih pravnih oseb. Tako jam?i enakopravnost zakoncev (53. ?len), enak položaj otrok, rojenih zunaj zakonske zveze (54. ?len) ter enako dostopnost vseh delovnih mest pod enakimi pogoji (49. ?len). Navedeno pomeni, da že Ustava izrecno priznava neposredni u?inek Neposredni horizontalni u?inek temeljnih ?lovekovih pravic na zasebnopravna razmerja je prva razvila nemška ustavna teorija in ustavnosodna praksa kot t.i. neposredni Drittwirkung. prepovedi diskriminacije v nekaterih zasebnopravnih odnosih (na primer pri zaposlovanju v 49. ?lenu). Zunaj okvira teh ustavnih dolo?b je brez resnih pomislekov o pravni dolo?nosti in varnosti oziroma o obsegu splošne avtonomije zasebnopravnih subjektov (splošna svoboda ravnanja, ki jo jam?i 35. ?len Ustave) težko trditi, da diskriminacijo že 14. ?len Ustave splošno in izrecno prepoveduje tudi zasebnim subjektom, npr. kadar ti v okviru civilnopravnih razmerij vplivajo na pravice in obveznosti tretjih. Odtod npr. skrb Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), da bi v Sloveniji veljalo razmisliti o krepitvi varstva pred diskriminacijo,  mdr. z dolo?itvijo jasne obveznosti države v ustavi, da spodbuja enakost in da prizna pravico do enakega obravnavanja brez diskriminacije na podlagi osebnih okoliš?in pri uživanju vseh pravic. Tako v Tretje poro?ilo ECRI o Sloveniji, februar 2007, str. 8. Zagovorniku se na tem mestu do teh pomislekov o razlagi ustave podrobneje ni treba opredeljevati. Zadoš?a, da prepoved diskriminacije v zasebnih odnosih na trgu terjajo druge dolo?be pravnega reda.

Ustava varuje vse ?lovekove pravice, tudi tiste, ki jih sama ne ureja. Tako 5. odstavek 15. ?lena ustave: Nobene ?lovekove pravice ali temeljne svoboš?ine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri. V zadnjih desetletjih se hitro razvija pravica do enakega obravnavanja, tudi pod vplivom razlage nadzornih mehanizmov Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (ICERD) Ur. l. SFRJ; Mednarodne pogodbe št. 6/67, datum uveljavitve v RS: 1. 7. 1992., Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) Ur. l. SFRJ; Mednarodne pogodbe št. 11/81, datum uveljavitve v RS: 1. 7. 1992. ter Evropske socialne listine (ESL) zakon o ratifikaciji evropske socialne listine (spremenjene) (MESL), Uradni list RS št. 24/99.. K njenemu razvoju in poenotenju pojmovnega instrumentarija je precej pripomoglo tudi pravo Evropskih skupnosti, zlasti direktive Evropskega sveta.

Pravico do enakega obravnavanja podrobneje ureja ZUNEO-UPB1. Ta prepoveduje diskriminacijo na podlagi razli?nih osebnih okoliš?in (tudi invalidnosti in zdravstvenega stanja) na razli?nih podro?jih, med drugim v zvezi s pogoji za dostop do dobrin in storitev, namenjenih javnosti ter oskrbe z njimi. ZUNEO-UPB1 torej ne ureja le meja svobodne gospodarske pobude iz razlogov javne koristi Posledice diskriminacije lahko prizadenejo izredno širok krog vnaprej nedolo?enega števila oseb. Diskriminacija povzro?a socialno izklju?enost in marginalizacijo teh oseb, njihovih svojcev in celotnih skupin, ki jim pripadajo in ustvarja za?aran krog manjvrednostnih kompleksov, zatajevanja lastne identitete ali (agresivnega) zapiranja v samozadostnost. Diskriminacija ima zelo škodljive posledice tudi za širšo družbo in njen vsestranski, zlasti tudi ekonomski razvoj. Direktiva 2000/78/ES na primer ugotavlja, da diskriminacija lahko ogrozi uresni?evanje ciljev prava Evropskih skupnosti, zlasti cilje visoke ravni zaposlenosti in socialnega varstva, višanja življenjske ravni in kakovosti življenja ter ekonomske in socialne kohezije., ampak ureja eno od samostojnih ?lovekovih pravic in dolo?a kriterije, s katerimi se ugotavlja meje njenega varovanja. ZUNEO-UPB1 v 4. ?lenu vsebuje temeljne definicije posameznih oblik diskriminacije. Neposredna diskriminacija obstaja, ?e je oseba zaradi dolo?ene osebne okoliš?ine bila, je ali bi lahko bila v enakih ali podobnih situacijah obravnavana manj ugodno kot druga oseba. Posredna diskriminacija zaradi osebne okoliš?ine pa obstaja, kadar je oseba z dolo?eno osebno okoliš?ino bila, je ali bi lahko bila zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse v enakih ali podobnih situacijah in pogojih v manj ugodnem položaju kot druge osebe, razen ?e te dolo?be, merila ali ravnanja objektivno upravi?uje zakoniti cilj in ?e so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna.

Opredelitev posredne diskriminacije v ZUNEO-UPB1 (in v direktivah Evropskega sveta) je le ena od možnih definicij posredne diskriminacije. Glej tudi O. De Schutter v The Prohibition of Discrimination under European Human Rights Law, Relevance of EU Racial and Employment Equality Directives, European Commission, 2005, str. 16.   Obstajata namre? še najmanj dve. Možna je še opredelitev, da gre za kršitev, ?e se pri pravnem urejanju oziroma praksi iz utemeljenih razlogov ne omogo?i odstopa od splošnega pogoja, norme oz. kriterija – torej, da se omogo?i izjemo od splošnega pravila, ki posameznikom z neko osebno okoliš?ino predstavlja nesorazmerno oviro. Posameznikom z neko osebno okoliš?ino je treba omogo?iti druga?no obravnavanje, kadar niso v primerljivem položaju z vsemi ostalimi. Tretja od možnih definicij pa ustreza tudi opredelitvi t.i. razumne prilagoditve  Koncept je nastal v zvezi z prepre?evanjem diskriminacije na podlagi invalidnosti pri zaposlovanju in delu. in pomeni zahtevo po prilagojenem obravnavanju v konkretnem primeru: splošne norme oz. sporni kriteriji lahko celo prestanejo test sorazmernosti in so torej sami po sebi sprejemljivi, vendar do kršitve prepovedi diskriminacije vseeno pride, ?e se pri odlo?anju v konkretnem primeru premalo upošteva konkretne okoliš?ine primera in oseba z neko osebno okoliš?ino upravi?eno terja razumno, torej ustrezno prilagojeno obravnavo. Tudi Evropsko sodiš?e za ?lovekove pravice je že uporabilo koncept u?inkovite (razumne) prilagoditve potrebam specifi?ne skupine (npr. pripadnikom dolo?ene verske skupnosti). V zadevi Thlimmenos v. Gr?ija  je sodiš?e ugotovilo kršitev EK?P z oceno, da je toga zahteva po nekaznovanosti kandidatov za zaposlitev v javni službi, ki ni poznala nobenih izjem, povzro?ila kršitev, saj je nesorazmerno prizadela Jehovove pri?e. V primeru uveljavljanja ugovora vesti vojaški dolžnosti, ki po grškem pravu ni dopusten, so bili vsi kršitelji kazensko sankcionirani, kar je nujno u?inkovalo tako, da se nih?e s takšnim verskim prepri?anjem ni mogel zaposliti v javni službi. Tudi nezagotovitev razumne prilagoditve torej predstavlja (posredno) diskriminacijo. Kot splošen koncept varstva pred diskriminacijo jo opredeljuje tudi Deklaracija o na?elih enakosti. Dostopno na:

http://www.equalrightstrust.org/ertdocumentbank/Pages%20from%20Declaration%20perfect%20principle.pdf

Skladno s 4. odstavkom 4. ?lena ZUNEO-UPB1 so prepovedana tudi diskriminatorna navodila. Ta so nedopustna sama po sebi, torej niti ni treba, da bi jih kdo že dejansko izvršil.

Kot diskriminatorna so prepovedana tako aktivna ravnanja, kot tudi opustitve. Diskriminatorna pravila in prakse niso prepovedane le kadar že imajo kakšne neposredne diskriminatorne u?inke (t.j. ko imamo pred seboj že konkretne žrtve takšne prakse), ampak tudi, ?e bi jih šele lahko imele. Neka praksa pri ponujanju storitev je torej lahko diskriminatorna in s tem prepovedana, tudi ?e sploh še ni njenih neposrednih u?inkov (npr. že gola objava splošnih pogojev ponujanja storitev) oziroma tudi, ?e sploh ni neposredno prizadetega (npr. prizadetega potrošnika, ki ni dobil storitve) ali neposredne žrtve ni mogo?e identificirati Tako tudi ob razlagi direktiv Evropskega sveta Evropsko sodiš?e Pravice v zadevi C-54/07 Centruum vor Gelijkheid van Kansen en voor Racismebestridjing v. Firma Feryn NV. Že gole javne izjave vodstva podjetja, da ne bodo zaposlovali tujcev, ki so bile dane za medije, predstavljajo diskriminacijo..

Slabša obravnava zaradi neke osebne okoliš?ine je prepovedana tudi, ?e je nekomu takšna lastnost le pripisana (in je sam dejansko npr. nima). ?e je zato (npr. zaradi domnevnega zdravstvenega stanja, invalidnosti) obravnavan slabše, to zadoš?a, da se lahko tak položaj opredeli kot diskriminacijo.

Pojem invalidnosti kot osebne okoliš?ine je izrazito dinami?en, mednarodno pravo pa priznava, da je pomensko odprt. Invalidnost je namre? koncept, ki se razvija in je posledica medsebojne interakcije (odnosov) med osebami z oviranostmi ter družbenimi (zaradi stališ? ljudi) in fizi?nimi ovirami v okolju, ki prepre?ujejo, da bi pod enakimi pogoji kakor drugi polno in u?inkovito sodelovali v družbi.
 
ZVPot v 25. ?lenu dolo?a da mora podjetje prodajati blago potrošniku oziroma opravljati storitve zanj na na?in, ki ni v nasprotju z dobrimi poslovnimi obi?aji. Podjetje mora prodajati blago oziroma opravljati storitve vsem potrošnikom pod enakimi pogoji.

Zakon o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov (Uradni list RS MP, št. 10/2008,  v nadaljevanju: MKPI) v 2. ?lenu dolo?a, da kot diskriminacija zaradi invalidnosti šteje tudi odklonitev razumne prilagoditve (v slovenskem prevodu, ki je nenatan?en, se uporablja termin »primerne« prilagoditve). "Diskriminacija zaradi invalidnosti" pomeni vsako razlikovanje, izklju?evanje ali omejevanje zaradi invalidnosti z namenom ali posledico zmanjšanja ali izni?evanja enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresni?evanja vseh ?lovekovih pravic in temeljnih svoboš?in na politi?nem, gospodarskem, socialnem, kulturnem, civilnem ali drugem podro?ju. "Primerna prilagoditev" pomeni potrebne in primerne spremembe ter prilagoditve, ki ne nalagajo nesorazmernega ali nepotrebnega bremena, kadar so v posameznem primeru potrebne, da se invalidom na enaki podlagi kot drugim zagotovi uživanje ali uresni?evanje vseh ?lovekovih pravic in temeljnih svoboš?in.

Vprašanje nekaterih razumnih prilagoditev podrobneje ureja Zakon o izena?evanju možnosti invalidov (Uradni list št. 94/2010, v nadaljevanju: ZIMI). Povzema splošno dolo?bo o primerni prilagoditvi iz MKPI. ZIMI sicer tudi sam ureja prepoved diskriminacije zaradi invalidnosti, vendar so posamezne definicije vezane na neenako obravnavo »invalidov« Glej 2. odstavek 3. ?lena ZIMI: Diskriminacija zaradi invalidnosti je posredna ali neposredna in pomeni vsako razlikovanje, izklju?evanje ali omejevanje zaradi invalidnosti, katerega namen ali posledica je zmanjšanje ali izni?evanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresni?evanja vseh pravic in obveznosti na vseh klju?nih podro?jih življenja. Neposredna diskriminacija na podlagi invalidnosti obstaja, ?e je bil, je ali bi lahko bil invalid zaradi invalidnosti v enakih ali podobnih situacijah obravnavan manj ugodno kot kdo drug. Posredna diskriminacija na podlagi invalidnosti pa obstaja, kadar je bil, je ali bi lahko bil invalid zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse v enakih ali podobnih situacijah v manj ugodnem položaju kot kdo drug, razen ?e te dolo?be, merila ali ravnanja objektivno upravi?ujejo zakonit cilj in ?e so sredstva za dosego tega cilja ustrezna in potrebna.. Za potrebe normiranja prepovedi diskriminacije ZIMI celo uvaja novo definicijo invalida. Invalidi so po 1. odstavku 3. ?lena ZIMI osebe z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi in senzori?nimi okvarami ter motnjami v duševnem razvoju, ki jih v povezavi z razli?nimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in u?inkovito sodelovali v družbi. Pojem invalidnosti kot osebne okoliš?ine je izrazito dinami?en, mednarodno pravo pa priznava, da je pomensko odprt. Invalidnost je namre? koncept, ki se razvija. Zato je ustreznejše, da se tako pri normiranju, kot v pravni praksi ohranja generalno klavzulo oziroma opredelitve (osebe z invalidnostmi, invalidnost kot osebna okoliš?ina), ki so sposobne dinami?ne interpretacije. Invalidnost je lahko hkrati osebni status, lastnost, ki se nekomu le pripisuje ali pa lastnost, ki jo nekdo dejansko ima. Prav zato izvirne jezikovne razli?ice MKPI za ozna?evanje oseb s temi osebnimi okoliš?inami uporabljajo celo množinsko obliko – namesto invalidov, hendikepiranih, oseb z oviranostmi ipd. se uporablja termin osebe z invalidnostmi. Slovenski prevod MKPI je torej izrazito nenatan?en in nepotrebno zožujo? Tako npr. prevod e to?ke preambule v MKPI: »Ob priznavanju, da je invalidnost razvijajo?i se koncept in posledica medsebojnega sodelovanja med invalidi ter ovirami zaradi stališ? v družbi in ovirami v okolju, ki prepre?ujejo, da bi invalidi pod enakimi pogoji kakor drugi polno in u?inkovito sodelovali v družbi;« Izvirna angleška razli?ica se v tem delu glasi: »Recognizing  that disability is an evolving concept and that disability results from the interaction between persons with impairments and attitudinal and environmental barriers that hinders their full and effective participation in society on an equal basis with others,”., saj navidez npr. ne prepoveduje diskriminacije preko povezave ali diskriminacije zaradi (nepravilne) percepcije invalidnosti kot osebne okoliš?ine.

V 8. ?lenu ZIMI ureja dostopnost do blaga in storitev, ki so na voljo javnosti. Diskriminacija v smislu dostopnosti blaga in storitev, ki so na voljo javnosti, pomeni predvsem opustitev ponujanja blaga in storitev, ki so na voljo javnosti, invalidu ali njihovo ponujanje invalidu pod druga?nimi in slabšimi pogoji kot drugim. V tretjem odstavku primeroma našteva tudi ukrepe za odpravljanje ovir pri dostopnosti do blaga in storitev, mdr. tudi potrebo po zagotovilu, da javni in zasebni subjekti, ki ponujajo blago in storitve, ki so na voljo javnosti, upoštevajo vse vidike njihove dostopnosti za invalide. Po 4. odstavku je take ukrepe treba zagotoviti, razen ?e javnim in zasebnim subjektom, ki ponujajo blago in storitve, ki so na voljo javnosti, ne nalagajo nesorazmernega bremena. Pri presoji, ali ukrep pomeni nesorazmerno breme, se upoštevajo zlasti velikost in viri javnega ali zasebnega subjekta, njegova narava, ocenjeni stroški, mogo?e koristi od boljšega dostopa za invalide ter zgodovinske, kulturne, umetniške in arhitekturne vrednosti premi?nin oziroma nepremi?nin. Podrobneje bo navedene prilagoditve uredil podzakonski akt.

Vprašanje, kaj pri ponujanju in oskrbi z storitvami namenjenimi javnosti pomeni zahteva po razumni prilagoditvi in prepre?evanju diskriminacije je torej potrebno rešiti z razlago. Zahteva po razumni prilagoditvi predstavlja drugo plat problema (zlasti posredne) diskriminacije. Kršitev slednje nastane z opustitvijo – torej zato, ker se invalidu (ali osebi z neko drugo osebno okoliš?ino, npr. zdravstvenim stanjem) neupravi?eno ne zagotovi druga?ne, ustrezno prilagojene obravnave. Zato bo vsebina podzakonskega akta, sprejetega na podlagi 8. ?lena ZIMI lahko le primeroma opredelila nekatere, ne pa vseh razumnih prilagoditev. Tak predpis bo le pove?al pravno varnost. Dejstvo, da ga trenutno še ni torej ne pomeni, da ZIMI v tem delu ni uporaben v povezavi z zahtevami po razumnih prilagoditvah. V kontekstu odnosov na trgu se torej od ponudnika v dolo?enih okoliš?inah lahko terja, da pogoje in na?ine ponujanja, pa tudi postopke pri oskrbi z njimi zaradi varstva pravice do enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije po potrebi prilagodi. Obseg obveznosti se presoja glede na konkretne potrebe potrošnikov in glede na finan?ne, organizacijske in druge zmožnosti ponudnika storitve.

ZUNEO-UPB1 v 1. odstavku 2.a ?lena splošno dolo?a možnost izjem oz. situacij, ki ne pomenijo kršitve prepovedi diskriminacije. Razli?no obravnavanje na podlagi dolo?ene osebne okoliš?ine ne predstavlja diskriminacije, ?e takšno razli?no obravnavanje upravi?uje zakonit cilj in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna.

Po 3. odstavku 2.a ?lena ZUNEO-UPB1 je razli?no obravnavanje na podro?ju dostopa do dobrin in storitev zaradi spola, narodnosti, rase ali etni?nega porekla prepovedano ne glede na prvi odstavek tega ?lena, razen v primerih, ki jih mdr. v zvezi z zavarovanji in z njimi povezanimi finan?nimi storitvami, v skladu z Direktivo Sveta 2004/113/ES dolo?a zakon, ki ureja zavarovalništvo. Po 6. odstavku  83. ?lena ZZavar-UPB1 so zavarovalnice vse ponudnike oziroma potencialne zavarovance, ki želijo dostopiti do zavarovalnih storitev, dolžne obravnavati enako, vendar v postopku selekcije in ocene nevarnosti ter pri dolo?anju premij in pri izpla?evanju zavarovalnin lahko upoštevajo merila zavarovalne stroke oziroma le naslednje zavarovan?eve osebne okoliš?ine in zna?ilnosti: starost, zdravstveno stanje, invalidnost in poklic ter druge osebne okoliš?ine, ki lahko utemeljeno vplivajo na višino prevzete nevarnosti, razen spola, materinstva in nose?nosti. Ne glede na te dolo?be pa  lahko zavarovalnice v postopku selekcije in ocene nevarnosti pri sklepanju zavarovanj ter pri dolo?anju premij in pri izpla?evanju zavarovalnin v zvezi z zavarovanji iz zavarovalne skupine življenjskih zavarovanj in zavarovalne vrste nezgodno zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje, upoštevajo osebno okoliš?ino spola, kadar jo na podlagi ustreznih in to?nih aktuarskih in statisti?nih podatkov uporabljajo kot odlo?ilni faktor pri oceni tveganja. Statisti?ni urad Republike Slovenije zagotavlja redno zbiranje, objavljanje in posodabljanje to?nih podatkov, pomembnih za uporabo spola kot odlo?ilnega aktuarskega faktorja (7. odstavek 83. ?lena ZZavar-UPB1).

V postopkih varstva pred diskriminacijo se v skladu z 2. odstavkom 22. ?lena ZUNEO-UPB-1 uporablja pravilo deljenega dokaznega bremena. Kadar diskriminirana oseba navaja dejstva, ki opravi?ujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije, mora domnevni kršitelj oziroma kršiteljica dokazati, da v obravnavanem primeru ni kršil na?ela enakega obravnavanja oziroma prepovedi diskriminacije. Breme dokazovanja, da je neka prilagoditev, potrebna za odstranitev diskriminatorne ovire, nerazumna ali da nek pogoj predstavlja dopustno izjemo od prepovedi diskriminacije je v primeru dvoma na potencialnem kršitelju oz. na ponudniku storitev.

Presoja Zagovornika

Zgoraj predstavljena dejstva o?itno niso sporna. Zavarovalnica zavestno, torej namenoma ne nudi svojih storitev nezgodnega zavarovanja osebam, ki imajo depresivne motnje. Zagovornik je na lastno pobudo svojo presojo usmeril tudi na u?inek prakse zavarovalnice za osebe, ki imajo paranoje ter mentalno zaostalost, saj je njihova obravnava primerljiva. Ravnanje zavarovalnice pomeni slabšo obravnavo teh oseb, ki temelji na osebnih okoliš?inah kakšni sta dolo?eno zdravstveno stanje in invalidnost. Splošni pogoji že sami po sebi u?inkujejo odvra?alno, saj zelo kategori?no izklju?ujejo vse osebe z navedenimi lastnostmi. Na to napeljujeta jezikovna in logi?na razlaga dolo?ila. Zavarovalnica tudi v praksi svoje storitve odreka ?lanom pobudnika.

Takšno izklju?evanje ima znake neposredne diskriminacije (na podlagi zdravstvenih stanj depresije in paranoje ter na podlagi oblike invalidnosti, ki jo ozna?uje mentalna zaostalost) navedene osebe prikrajšuje za nezgodno zavarovanje. Sporno je torej le, ali je to iz kakšnega posebnega razloga pravno upravi?eno oziroma ali navedeni primer predstavlja eno od dopustnih izjem od prepovedi diskriminacije.

K 1. to?ki

Dolo?ilo 6. odstavka 83. ?lena je uveljavil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS št 76/2006, ZZavar-C). Po zagovornikovi oceni ta dolo?ba nikakor ne pomeni, da gre v razmerju do dolo?b ZUNEO-UPB1 za (kasnejšo) specialno normo, ki bi v celoti izklju?evala (derogirala) uporabo drugih splošnih norm o prepovedi diskriminacije na podro?ju zagotavljanja teh finan?nih storitev, namenjenih javnosti.  Zakonska ureditev  splošno ne dopuš?a kakršnokoli razlikovanje ali izklju?evanje pri ponujanju zavarovalniških storitev, ki bi temeljilo na zdravstvenem stanju in invalidnosti. Takšna razlaga bi bila iztrgana iz konteksta. Zakonodajalec je namre? tudi z 83. ?lena ZZavar-UPB1 dolo?il okvir: zavarovalnice v postopku selekcije in ocene nevarnosti ter pri dolo?anju premij in pri izpla?evanju zavarovalnin lahko upoštevajo merila zavarovalne stroke oziroma le naslednje zavarovan?eve osebne okoliš?ine in zna?ilnosti: starost, zdravstveno stanje, invalidnost in poklic ter druge osebne okoliš?ine, ki lahko utemeljeno vplivajo na višino prevzete nevarnosti. ZZavar-UPB1 izklju?uje uporabo ZUNEO-UPB1 le v delu, kjer na to izrecno odkazuje sam ZUNEO-UPB1 v 3. odstavku 2.a ?lena. Navedeno dolo?bo je uveljavil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresni?evanju na?ela enakega obravnavanja (Uradni list RS št. 61/2007, v nadaljevanju: ZUNEO-A), ki je nastajal vzporedno z ZZavar-C in je bil uveljavljen le 17 dni pred ZZavar-C. Kljub temu pa kot možno posebno izjemo izrecno odkazuje le na urejanje zavarovalnih posebnosti glede upoštevanja spola (ki ga dolo?a 7. odstavka 83. ?lena ZZavar-UPB1). Smiselno zato ZZavar-UPB7 v 6. odstavku 83. ?lena le natan?neje opredeljuje zakonite cilje ter sredstva in merila za njihovo doseganje (v povezavi z 2.a. ?lenom ZUNEO-UPB1) in ne izklju?uje uporabe ZUNEO-UPB1. Tudi ZIMI kot specialni kasnejši predpis, ki ureja prepoved diskriminacije zaradi invalidnosti na podro?ju dostopa do dobrin in storitev, namenjenih javnosti ne pozna nobene posebne izjeme glede zavarovalnih storitev in ga je zato potrebno uporabiti.

Torej je potrebno podrobneje preu?iti ali je zavarovalnica pri dolo?anju spornih splošnih pogojev nezgodnega zavarovanja pravilno upoštevala celoten pravni okvir, tudi norme, ki podrobneje urejajo prepoved diskriminacije in dopustne izjeme.

Zagovornik ugotavlja, da zavarovalnica ni posebej navedla katere dopustne cilje zasleduje z navedeno prakso. Sklicuje se le na pravila zavarovalne stroke. Sklepati gre, da zato zasleduje predvsem temeljni gospodarski cilj – dobi?ek, saj je to smisel ponujanja navedenih finan?nih storitev. To je sicer dopusten in z ustavo varovan cilj, vendar Zagovornik poudarja, da goli ekonomski razlogi (in sklicevanje na svobodno gospodarsko pobudo) sami po sebi niso opravi?ilo za diskriminatorne prakse. Potrebno je preu?iti ali so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna in ?e so, še presoditi ali pomen cilja pretehta nad težo prizadetosti pravic prizadetih skupin potrošnikov – glede na meje varstva pravice do enakega obravnavanja.

Zagovornik ocenjuje, da v zvezi s katerimikoli diagnozami depresivnih motenj, paranoj ter duševnih zaostalosti oziroma pri navedenih osebnih okoliš?inah ni mogo?e na splošno govoriti o enako mo?ni in popolnoma nedvoumni vzro?ni zvezi z nesprejemljivo visoko nevarnostjo za nastanek zavarovalnega primera (nezgode).

Po 4. ?lenu O-NEZ-SPL-1 je nezgoda nenaden, od zavarovan?eve volje neodvisen dogodek, ki deluje od zunaj naglo na zavarovan?evo telo in povzro?i poškodbe, ki terjajo zdravniško oskrbo; posledice so lahko za?asna zavarovan?eva nesposobnost za delo, invalidnost ali smrt.
Za nezgodo štejejo zlasti naslednji dogodki: povozitev, tr?enje, udarec elektri?nega toka in strele ter udarec ob predmet ali s predmetom, padec, zdrs, ranitev s predmeti in z orožjem ali eksplozivnimi snovmi, vbod, udarec ali ugriz. Že iz tega jasno izhaja, da osebne okoliš?ine zavarovanca kot so zdravstveno stanje in invalidnost praviloma sploh nimajo in ne morejo imeti nobenega vpliva na možnost nastanka nezgode. Praviloma gre namre? pri nezgodi za posledice ravnanja tretjih oseb, živali, spleta nesre?nih okoliš?in, višje sile ipd., pri ?emer ima voljno ravnanje zavarovanca obrobno vlogo. Zagovornik tudi posebej poudarja, da zavarovalnica z izjemo spornih kriterijev ne izklju?uje nobenih oseb z drugimi boleznimi ali invalidnostmi, ?eprav bi tudi te morda lahko bile enako ali še bolj ranljive oz. ovirane pri svoji sposobnosti hitrih odzivov na vplive okolja, npr. glede prepre?itve posledic nezgode oziroma obsega škode.
 

Diagnoza depresivna motnja zajema celo paleto razli?no hudih pojavnih oblik (ki vklju?ujejo tudi zelo mile, npr. epizodne oblike), z zelo razli?no težo simptomov in s tem tudi izrazito razli?no stopnjo vpliva (tveganja) na možen nastanek zavarovalnega primera. Prav tako nikakor ni o?itno, da se npr. vsaj milejših oblik paranoje ne bi dalo oceniti z manjšimi stopnjami tveganja. Ni videti nobenih razumnih razlogov, da bi na enak na?in obravnavali vse osebe s takšnimi diagnozami, zlasti ?e so njihove bolezni npr. v remisiji.

Tudi v zvezi z mentalnimi zaostalostmi (duševnimi oviranostmi) ni mogo?e splošno trditi, da te same predstavljajo nevarnost za življenje in zdravje oseb s takšnimi lastnostmi in s tem avtomati?no nesprejemljivo velike verjetnosti za nastanek zavarovalnih primerov. Ni mogo?e avtomati?no sklepati, da se osebe s temi lastnostmi na splošno nimajo v oblasti, da ne morejo razumeti posledic svojih dejanj, ali ravnati s povpre?no skrbnostjo, da so brez pomo?i in nadzorstva, kaj šele, da bi bile nesorazmerno pogosto izpostavljene naklepnim protipravnim ravnanjem, poškodbam tretjih ipd..

Ni npr. videti, kako bi osebne lastnosti osebe, ki zaradi terapije ob depresiji rada kolesari in se na ta na?in sproš?a, kaj bolj prispevale k riziku za zavarovalni primer kot zdravstveno stanje drugih bolnih kolesarjev, ki so pa? ena bolj ogroženih skupin udeležencev v prometu. Tudi mentalna zaostalost kot oblika invalidnosti osebe, ki je pa? sopotnik v vozilu, ni prav v ni?emer bolj povezana z verjetnostjo nastanka prometne nezgode ali obsega škode v primerjavi s tetraplegijo osebe, ki se po cestah rada vozi s svojim zmogljivim vozi?kom na elektri?ni pogon in je prav tako izpostavljena riziku udeležbe v prometu. Torej navedene osebne okoliš?ine zavarovancev same po sebi še ne prinašajo takšnih zavarovalnih rizikov, ki bi vodili v zaklju?ek, da je ponujanje teh storitev osebam s temi lastnostmi ekonomsko nesmiselno (da ni pri?akovati nikakršnega dobi?ka, ali da bi takšna praksa vodila celo v izgube) in zato v opreki s pravili zavarovalne stroke.

Nekatere osebe z navedenimi lastnostmi so torej gotovo neupravi?eno obravnavane slabše kot drugi potencialni zavarovanci, ?eprav so zavarovalni riziki povsem primerljivi. Primerljive dejanske situacije je torej treba obravnavati enako, razli?ne pa razli?no, vendar tako, da se pri tem upošteva na?elo sorazmernosti.

Poleg tega, kot to opozarjajo tudi pobudniki, navedene dolo?be niti ne izklju?ujejo od zavarovanja drugih zelo resnih psihiatri?nih zdravstvenih diagnoz kot so akutne stresne motnje, huda anksiozna motnja, bipolarna motnja, psihoza ipd.

Zato je mogo?e dolo?ilo 3. odstavka 11. ?lena O-NEZ-SPL-1 v spornem delu oceniti za primer izredno togega pravila. To deloma svoj ekonomski cilj celo zgreši saj nekaterih tveganj ne upošteva, druga pa neupravi?eno ozna?uje za nesprejemljiva. Poleg tega pa ne upošteva dovolj na?ela sorazmernosti pri poseganju v pravico do enakega obravnavanja. Mogo?e mu je torej o?itati premajhno selektivnost znotraj kategorij depresivne motnje, paranoje (ki opisuje dolo?ena zdravstvena stanja) ter duševna zaostalost (ki predstavlja eno od oblik invalidnosti). Za popolno in avtomati?no izklju?itev vseh bolnikov z diagnozo depresivnih motenj in oseb z mentalnimi oviranostmi torej ni mogo?e najti prepri?ljivih razlogov, ki bi bili v razumni povezavi z zasledovanim ciljem zavarovalnice. Sploh pa ne takšnih, ki bi pretehtali nad interesi prizadetih po zagotavljanju enakega obravnavanja pri dostopu do teh finan?nih storitev (ki lahko predstavljajo tudi element uresni?evanja ustavne pravice do osebne varnosti).

Celo, ?e bi takšne diagnoze in oblike invalidnosti na splošno (same po sebi) lahko pomenile hudo nevarnost za nastanek zavarovalnega primera, bi bilo treba v konkretnem primeru presoditi ali so možne kakšne razumne prilagoditve, ki potencialnega zavarovanca  s takšno lastnostjo ne bi toliko prizadele oz. zapostavljale v primerjavi z drugimi potrošniki. ?e so te možne, ponudnik storitve pa ne more dokazati da je zahteva po prilagoditvi nerazumna, bi bilo mogo?e govoriti o diskriminaciji.

Nedvomno obstajajo tudi sredstva za doseganje hipoteti?nega cilja oz ciljev (npr. skrbi za dobi?ek, ?im manj težav pri sklepanju zavarovanj in pri ugotavljanju nezgodnih primerov), ki bi bila razumna, stvarno upravi?ena in primerna, hkrati pa tudi milejša in bi manj prizadela zgoraj navedene skupine oseb. ?e bi bil interesent zaradi zdravstvenega stanja ali invalidnosti sicer rizi?en, bi bilo možno oceniti ta riziko in ga morda, glede na pravila zavarovalne stroke zavarovati z ustrezno prilagojenimi pogoji (omejitve kritja za nekatere situacije, višjo premijo, manjši zneski anuitet, zavarovalnin), kot to narekujejo ZZavar-UPB1 in na?elo sorazmernosti pri poseganju v pravico do enakega obravnavanja. To bi tudi potrošnikom z navedenimi osebnimi lastnostmi pod dolo?enimi pogoji omogo?ilo pošten dostop in oskrbo z navedenimi storitvami. Zavarovalnice imajo nedvomno na voljo tudi druga sredstva, s katerimi lahko prepre?ijo možne zlorabe in nevtralizirajo nekatere rizike. Pogoji nezgodnega zavarovanja nedvomno izklju?ujejo obveznosti zavarovalnice v primerih samopoškodb, samomorov, naklepnih povzro?itev škodnih primerov (10. ?len O-NEZ-SPL-1); že po splošnih civilnopravnih institutih nudijo možnost upoštevanja prispevka zavarovanca k nastanku škode v primeru hudih oblik malomarnosti in izklju?ujejo nezgode, ki so nastale zaradi psihi?nih vplivov ali kakršnekoli spremembe zavesti (5. ?len O-NEZ-SPL-1) ipd.

Sporni izklju?ujo?i pogoji iz 3. odstavku 11. ?lena O-NEZ-SPL-1 so torej v vsakem primeru neupravi?eni. Zagovornik pripominja, da se v danem primeru namenoma ni spustil tudi v presojo drugih kriterijev v navedeni dolo?bi, da pa bi smiselno na podoben na?in veljalo pretehtati tudi te. Pripominja še, da ustaljenost obstoje?e poslovne prakse ali morebitne sorodne prakse drugih zavarovalnic v ni?emer ne vplivajo na to oceno.

K 2. to?ki

Iz pobudnikovega ravnanja izhaja, da sicer ni uporabil drugih poti zoper ravnanje zavarovalnice. Pri?akuje pa zlasti odpravo diskriminatorne prakse zavarovalnice in izboljšanje ravnanja v prihodnje, v tem okviru pa zlasti tudi uvid v nevarnost, da so oblikovanje splošnih pravil zavarovalnice bolj kot upoštevanje pravil zavarovalne stroke (in logike v ekonomiji) zaznamovali predsodki do oseb z motnjami v duševnem zdravju ter oseb z mentalnimi oviranostmi. Ti se namre? vsakodnevno na vsakem koraku sre?ujejo s takšnimi, globoko zakoreninjenimi iracionalnimi vzorci vedenja v družbi, ki jih zaradi strahu pred neznanim in stigmatiziranjem izklju?uje in ovira pri uživanju najrazli?nejših pravic in dostopu do življenjskih priložnosti.

Zagovornik tako menim, da bi pobudniku pisno opravi?ilo zavarovalnice predstavljalo primerno zadoš?enje zaradi posledic kršitve. Gre namre? za društvo, v katerega se združujejo prav osebe s takšnimi lastnostmi – torej realne in hipoteti?ne žrtve sporne prakse. Delovanje društva je usmerjeno prav v skrb za splošno izboljšanje položaja oseb z depresijo in anksioznimi motnjami.

Zagovornik pri?akuje, da bo zavarovalnica – v skladu s pravili zavarovalne stroke in upoštevajo? na?elo sorazmernosti ter pravico do enakega obravnavanja – opustilo dosedanjo prakso popolnega izklju?evanja oseb z opisanimi diagnozami in oblikami invalidnosti ter jo ustrezno prilagodilo, po zgledu obravnave oseb z dolo?eno starostjo in odvzeto poslovno sposobnostjo. Ocena o nevarnosti nastanka zavarovalnega primera posameznega kandidata za zavarovanje mora praviloma temeljiti na objektivni oceni teže znakov in simptomov (ter prognoze) posamezne bolezni ali invalidnosti v konkretnem primeru – ne pa na pretiranem posploševanju.

Hkrati Zagovornik pri?akuje, da bo zavarovalnica na primeren na?in zagotovila tudi razumne prilagoditve vsem že zavarovanim osebam s takšnimi lastnostmi (saj do bolezenskih stanj lahko pride šele  v ?asu zavarovanja).  Tako, da bo dolo?ila prilagoditveni režim in ti ne bodo obravnavani slabše zaradi svojega zdravstvenega stanja (npr. s popolno odklonitvijo izpla?ila zavarovalnin…).

Zato priporo?a tudi vnovi?en premislek o takšnem pristopu k ponujanju storitev osebam z drugimi lastnostmi kot so okvare možganskega ožilja, epilepsije, alkoholizem, uživanje drog in shizofrenije, ki so zaradi teh lastnosti prav tako pogoste žrtve predsodkov in (bolj ali manj nezavednih) diskriminatornih praks.

K 3. to?ki

Zavarovalnica lahko, ?e bi to ocenila za primerno in potrebno, v zvezi s priporo?ili in na?inom njihovega uresni?evanja ra?una tudi na strokovno pomo? Zagovornika na?ela enakosti. V skladu z 18. ?lenom  ZUNEO-UPB-1 je Zagovornik dolžan na njihovo prošnjo posameznikom ali pravnim osebam nuditi nasvete o tem, ali bi neko njihovo dejanje, storitev ali opustitev lahko pomenilo kršenje na?ela enakosti zaradi osebnih okoliš?in. Vsakdo se lahko na Zagovornika obrne tudi s prošnjo za splošne informacije, nasvet, priporo?ilo ali drugo pomo? v zvezi z diskriminacijo oziroma pri uveljavljanju pravic v zvezi z varstvom pred diskriminacijo v drugih postopkih.

        Boštjan Vernik Šetinc
        Zagovornik na?ela enakosti