Alarm zvoni, na pregled pa ?akajo eno leto
Mnogi mladi imajo zaradi u?nih težav in številnih pritiskov tako v družini in v šoli kot v družbi ob?utek, da se jim spodmikajo tla pod nogami in se s stisko vse težje spopadajo. To se prenaša v vedenjske težave, celo izbruhe jeze, ali pa v osamo in tesnobo, kar se pogosteje kot fantom dogaja dekletom.
Marsikateri mladostnik se nemo?en zate?e h kajenju in uživanju drog ali pa uteho iš?e v hrani. Zato se tudi teže usede h knjigam in doma?im nalogam, ima težave s koncentracijo, kar se pozna na ocenah. Slabe ocene, nedokon?ani razredi in letniki pa stisko še poglabljajo in mladi se znajdejo v za?aranem krogu.
Vse te težave pri mladostnikih pogosto lahko vodijo do vedenjskih in duševnih motenj. Anksioznost in depresija skupaj z mani?no epizodo, bipolarno afektivno motnjo niso le bolezni odraslih, ampak, kot opozarjajo strokovnjaki, vse pogosteje tudi otrok. V že tako turbulentnem obdobju njihovega razvoja lahko postanejo pomemben dejavnik tveganja za samomorilno vedenje.
Vrata šolskega dispanzerja so praviloma prva, na katera otroci in mladostniki potrkajo po pomo?. Tako reko? ne mine dan, da zdravniki ne bi sprejeli nekoga, ki bi potožil nad stisko, potrjuje zdravnica Zdravstvenega doma Bežigrad Tanja Javh.
Ko se z njimi pogovarja v svoji ordinaciji, pogosto sliši, da ne zmorejo pritiska v šoli in doma, bojijo se, da se bodo slabo odrezali pri športnih dejavnostih, skrbi jih tudi, da jim ne uspeva slediti nenapisanemu pravilu: v vsem moraš biti preprosto najboljši.
Dodaj odgovor