Anksiolitiki ali antidepresivi – kako pravilno izbrati?

Medtem ko se anksioznost lahko zdravi tudi s sredstvi za pomirjanje in antidepresivi, obratno ne velja – depresija se zdravi samo z antidepresivi

Eden najve?jih problemov v zdravljenju motenj razpoloženja s psihofarmaki (zdravila s psihotropnim u?inkom –op.prev) je njihov pravilen izbor. ?eprav so na tržiš?u zelo dobra zdravila za vse oblike in kombinacije motenj razpoloženja, obstaja upravi?en sum, da jih zdravniki napa?no predpisujejo in da potem ne sledijo razvoju bolnikovega zdravstvenega stanja. Bolnik, kateremu je priporo?eno napa?no zdravilo, praviloma zaupa zdravniški oceni in misli, da do izboljšanja ne pride, ker mora miniti še nekaj ?asa ali pa preneha z uživanjem kakršnihkoli zdravil z u?inkom na živ?ni sistem.

Kaj je depresija  in kaj je anksioznost
Depresivne in  anksiozne  motnje se lahko pojavijo samostojno ali v mešani obliki. Prou?ite tipi?ne simptome depresije in anksioznost, da se jih boste nau?ili razlikovati.

Najpogostejša napaka pri predpisovanju psihofarmakov je dajanje zdravil za pomirjanje namesto antidepresivov, ?eprav ima bolnik depresijo.

Posledice so lahko nadaljevanje depresije ali celo poslabšanje. Delno je za to kriv tudi bolnik, ki ni pravilno opisal svoje težave, delno pa neznanje ali nezanimanje specialista, ki vedno predpisuje dolo?eno zdravilo, ne glede na specifi?nost bolnika.

Medtem ko se anksioznost (tesnoba, strah, zaskrbljenost, vznemirjenost in podobne težave) lahko zdravi tudi s pomirjevalnimi sredstvi in antidepresivi, obratno ne velja. Depresija se, kar se ti?e farmakološkega pristopa, zdravi samo z antidepresivi. Pomirjevala lahko uživajo tudi osebe, ki trpijo za depresijo mešano z anksioznostjo, ampak samo kratkotrajno, v akutni fazi zdravljenja. Pri tem je potrebno že na za?etku zdravljenja dodajati majhne odmerke antidepresiva, ki ima hkrati tudi pomirjujo? u?inek. V ?asu desetih tednov je potrebno postopno zmanjševati odmerke pomirjeval in isto?asno poviševati odmerke antidepresiva do optimalne koli?ine. Po dolo?enem ?asu doseže ve?ina antidepresivov anksioliti?no (pomirjujo?e) delovanje, a na precej manj škodljiv na?in kot pomirjevala.

Pazljivo s pomirjevali!

Kako delujejo pomirjevalna sredstva

Ve?ina zdravil, ki se uporabljajo za »pomiritev živcev«, spadajo v skupino benzodiazepinov, ve?ina teh je registrirana v Hrvaški. Njihova generi?na imena so alprazolam, bromazepam, lorazepam, diazepam, klonazepam, oksazepam itd., medtem ko so tržna imena razli?na glede na podjetje, ki jih izdeluje. Ko se govori o veliki porabi zdravil za živ?ni sistem, se pri tem misli na pomirjevalna sredstva iz skupine benzodiazepinov.

Benzodiazepinska pomirjevalna sredstva služijo za ublažitev simptomov anksioznih motenj. Najpogostejši simptomi, na katere delujejo benzodiazepini, so nespe?nost, strah, trepet, pani?ni napadi, zaskrbljenost, notranji nemir, vznemirjenost, žalost, obsesivne misli in prisilna dejanja. Predpisujejo se tudi za bole?ine v mišicah, glavobole in visok pritisk.

Benzodiazepini delujejo tako, da pove?ajo delovanje nevro-prenašalcev GABA. GABA  je snov za prenos nevronskih signalov, ki delujejo pomirjevalno na živ?ni sistem, a benzodiazepini spodbujajo povezavo GABA z receptorji (sprejemniki) živ?nih celic. Pove?ujejo dobro razpoloženje in prinašajo pomiritev.

Ve?ina ljudi ne razlikuje antidepresivov od pomirjeval, ki jih strokovno imenujemo trankvilizanti, anksiolitiki (sredstva proti tesnobi) in hipnotiki (sredstva za spanje), odvisno od indikacije, ki ji služijo. Enaka zmeda je tudi pri poimenovanju depresivne in anksiozne motnje. ?eprav se depresija in anksioznost v resnici pogosto pojavljata skupaj, mora zdravnik pazljivo oceniti v kateri meri so prisotni simptomi ene in druge motnje ter za?asno predpisati  pomirjevalna sredstva, samo ?e bolnik zares trpi zaradi anksioznosti.

Bolnik z depresijo, ki namesto antidepresivov jemlje pomirjevala, lahko resni?no ob?uti dolo?eno olajšanje dokler traja u?inek zdravila. Vendar ne zato, ker bi bilo pomirjevalo ustrezno zdravilo, ker omrtvi?i aktivnost možganov, podobno kot analgetiki, ki ublažijo bole?ino. Pod vplivom pomirjeval pride do prehodnega zmanjšanja depresivne bole?ine, dokler ne mine delovanje pomirjevala. Pomirjevala pa so v svojem bistvu depresorji živ?nega sistema, torej ne delujejo »kontra« depresiji, temve? v njeno smer!

Podoben, a bolj škodljiv u?inek ima alkohol: omrtvi?i možganske centre in privede do otopelosti. ?e je oseba tudi sicer depresivna, se ji zmanjšajo depresivni simptomi, toda samo dokler ne mine u?inek alkohola. Sledi vrnitev depresije, ?e pa je uživanje alkohola kroni?no, se depresija poglablja. Zato nekateri zdravniki opisujejo pomirjevala kot »suhi alkohol«.

Pomirjevala lahko izzovejo toleranco organizma, tj. potrebo po pove?evanju odmerkov in odvisnost, ki se kaže v abstinen?ni krizi oz. v poslabšanju stanja, ?e oseba poskuša zmanjšati odmerke ali preneha z jemanjem zdravil. v.

 

Depresija (unipolarna – brez mani?ne komponente)
– potrtost
– žalost, samopomilovanje
– jokavost
– osamljenost
– brezvoljnost, apatija
– ob?utek brezvrednosti in odve?nosti
– motnje spanja, apetita, spolnosti
– želja po smrti

Anksiozne motnje
– tesnoba
– strah (kroni?ni ali pani?ni)
– fobije
– zaskrbljenost
– razburjenost
– vznemirjenost (notranja in zunanja)
– nespe?nost
– obsesivne misli
– prisilna dejanja

Kdaj katero zdravilo?

Antidepresivi niso depresorji temve? aktivatorji živ?nega sistema. Nekateri od njih nenazadnje lahko delujejo pomirjevalno toda brez stranskih pojavov, ki so zna?ilni za pomirjevala. Mehanizem delovanja antidepresivov je povsem druga?en od mehanizma delovanja pomirjeval, tako da antidepresivi, ne glede kateri skupini pripadajo, ne povzro?ajo ne tolerance in ne odvisnosti. Zaradi teh lastnosti so primerni za zdravljenje tako depresije kot  kroni?ne anksioznosti.

Zdravljenje anksiozno-depresivne motnje, prepletanje depresije in anksioznosti je potrebno zastaviti na antidepresivih, pomirjevala uporabimo le za kratek ?as. Tak na?in je primeren tudi pri zdravljenju anksioznosti brez simptomov depresije. Pomirjevala se lahko uporabijo v kombinaciji z antidepresivi v za?etni fazi terapije, vendar jih je potrebno postopoma zmanjševati in po desetih tednih opustiti, saj antidepresivi sami prevzamejo funkcijo zmanjševanja simptomov anksioznosti.

Strategija zdravljenja depresije brez primesi anksioznosti pa ne sme vklju?evati pomirjevalnih sredstev.

Avtorja:
Ozren Podnar, prof.
Robert Torre, dr. med., spec.psihiater

Objavljeno v reviji Vaše zdravlje, št. 41 (4/5), Tukaj
Prispevek je last avtorjev in revije.

Prevedla: Maja C.