Antidepresiv, instant rešitev za številne tegobe

Med psihiatri?nimi zdravili strmo naraš?a predpisovanje antidepresivov, niso pa tablete vedno edina možnost za pomo? ljudem v duševni stiski.Poraba antidepresivov v Sloveniji strmo naraš?a, saj se je od leta 2001 pove?ala za kar 356 odstotkov; ta zdravila tako prejema približno pet odstotkov slovenske populacije.

Naraš?a tudi poraba antipsihotikov, antidementivov in zdravil za motnje pozornosti, malo se zmanjšuje, a ne ob?utno, le poraba zdravil proti anksioznosti in uspaval. Slovenija menda po ni?emer ne izstopa, stroka pravi, da gre za splošen trend, pa vendar: se zlasti po antidepresivih ne poseže malo prehitro?

Ljudje danes pogrešajo predvsem pogovor s strokovnim osebjem. Foto: Eržen Jure

V Sloveniji so najpogosteje predpisana zdravila za prepre?evanje in
zdravljenje bolezni srca in ožilja, sledijo tista za bolezni prebavil in
presnove, na tretjem mestu pa so že zdravila za bolezni živ?evja
(protibole?inska, nevrološka in psihiatri?na). Novih raziskav, s
katerimi bi primerjali porabo slednjih, psihotropnih zdravil v Evropi
ni, je pojasnil Jurij Fürst, vodja oddelka za zdravila na Zavodu za
zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), »?e pogledamo podro?ja, za
katera imamo ve? podatkov, pa Slovenija nikjer ne odstopa po veliki
porabi. So pa v Sloveniji med regijami velike razlike v porabi široko
predpisovanih zdravil, pri ?emer so tiste, kjer je poraba zdravil
najnižja, tudi med najboljšimi v Evropi.« Na ZZZS so zadovoljni zlasti
zaradi zmanjševanja porabe uspaval in pomirjeval – padajo že tretje leto
–, a kot so povedali, je postopek zelo zahteven, saj se zdravniki
sre?ujejo z odvisnostjo, izsiljevanjem, preprodajo in socialnimi
stiskami.

Te so, kot kaže, v manj razvitih slovenskih regijah
tudi glavni vzrok za izredno veliko porabo antidepresivov in
anksiolitikov (zdravil proti tesnobi), pogosto v izjemno nevarni
kombinaciji z alkoholom. Leta 2013 so najve?je odmerke anksiolitikov
tako predpisovali v ob?inah Bovec, Kobarid, Ilirska Bistrica, Ko?evje,
Kostel, Ljubno, Lu?e, Re?ica pri Savinji ter na obmo?ju Murske Sobote,
Lendave ter Rogaške Slatine, na istih ali bližnjih obmo?jih ugotavljajo
tudi najve?jo porabo antidepresivov: najve? se jih namre? zaužije v
zasavski in posavski regiji, goriško-idrijski, na Bovškem, v okolici
Murske Sobote in Haloz.

?eprav raste tudi poraba antipsihotikov
(za zdravljenje psihoti?nih stanj, med katerimi je najbolj poznana
shizofrenija), zaradi staranja prebivalstva poraba tablet za zdravljenje
demence, pri mlajših pa zdravil za motnje pozornosti, je ravno
depresija poleg tesnobnosti in reakcije na hud stres med duševnimi
motnjami tista, zaradi katere ljudje najpogosteje obiš?ejo svojega
osebnega zdravnika. Podatki mednarodne raziskave PREDICT-D so pokazali,
da za depresijo trpi okoli 14,5 odstotka slovenskih odraslih pacientov,
ki se zdravijo pri osebnem zdravniku. Študije kažejo tudi, da na
primarni ravni zdravstvenega varstva kar polovica oseb z depresijo ni
pravo?asno prepoznana in zato niso ustrezno zdravljene, to pa lahko vodi
tudi do samomorilnosti, ki je v Sloveniji že dolga leta pere? problem.
Polovica depresivnih torej ni zdravljena, odmerkov pa vseeno ?edalje
ve?: leta 2001 je bilo predpisanih nekaj ve? kot 11 tiso? dnevnih
odmerkov antidepresivov, leta 2013 že skoraj 40 tiso?. Vzroki?

Velika pri?akovanja

Psihologinja na Klini?nem inštitutu za medicino dela prometa in športa, Marija Molan. Foto: Aleš ?ernivec

»Zakaj je bilo tega v?asih manj? Ker to ni bilo družbeno sprejemljivo, poleg tega se depresija ni prepoznavala kot takšna bolezen, ampak so jo povezovali z drugimi težavami. Zdaj je veliko ve? tudi informiranja strokovne in lai?ne javnosti, ki se zato obstoja tega problema zavedata, ve? je znanja o depresiji in anksioznosti ter veš?in obravnave bolnikov z duševnimi motnjami, kar vodi v pogostejšo pravo?asno postavitev diagnoze in zdravljenje. Je pa res, da dejanskega stanja ni vedno lahko prepoznati, saj ljudje ne pokažejo in ne povedo vsega, veliko jih spregledamo tudi, ker so dobro videti, zlasti mladi, urejene ženske …« je povedal zdravnik družinske medicine, prim. prof. dr. Janko Kersnik. »Danes pa? živimo življenje, polno pri?akovanj, ki pa jih redko vsa izpolnimo, vseskozi doživljamo krize; to so prehodi iz enega življenjskega obdobja v drugega, spremembe nas vznemirijo, takrat delamo obra?une in normalno, da ni ?loveka, ki bi bil z vsem zadovoljen: ko to prežvekuje, se lahko pojavi potrtost, depresivno razpoloženje, k temu pripomorejo še zunanji dejavniki. V preteklosti se je nenehno nekaj slavilo, govorilo se je le o pozitivnih stvareh, danes, ?e spremljate poro?ila, pa dobrih novic skoraj ne slišite,« razmišlja Kersnik.

Poleg osebnih kriz je tukaj še gospodarska. »Pri nas traja že zelo dolgo, z njo tudi vse negotovosti. Nekateri od tistih, ki so se bolj zagnali, so se do zdaj že iz?rpali, stvari se spreminjajo tudi na gospodarski ravni: veliko podjetij gre v prestrukturiranje, kar pomeni veliko prilagajanja, ki je težavno zlasti za starejše, tu je še problem t. i. sendvi? generacije: ob podaljševanju delovne dobe ljudje skrbijo za ostarele starše in še za nezaposlene otroke. To je za ?loveka v poznih srednjih letih lahko preve?,« je dodala doc. dr. Marija Molan, univ. dipl. psih, s Centra za psihologijo na Klini?nem inštitutu za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana. Za?nejo se težave z nespe?nostjo, in dokler si ?lovek ne odpo?ije, gre spirala samo navzdol. Ker je vedno manj u?inkovit, ga pono?i preganja še to … Za?nejo se težave doma in v službi, ?lovek izgubi živce za vsako stvar. ?e presodim, da gre za takšno situacijo, pogosto predlagam psihiatra ali zaprosim osebnega zdravnika, naj uvede podporno terapijo, v?asih tudi bolniški stalež. Ko je ?lovek nemo?en in se slabo po?uti, namre? nima mo?i, da bi spreminjal življenjski slog, menjal službo, kon?al škodljivo partnersko razmerje … zato nujno potrebuje pomo?, da sploh lahko za?ne funkcionirati. Nato pa si mora nujno pridobiti telesno kondicijo ter opraviti bilanco življenja, da ugotovi, katere so tiste stvari, ki ga najbolj obremenjujejo, kaj od tega lahko opusti, kaj preda v skrb komu drugemu.«

Hitro in brez napora

Janko Kersnik Foto: ?ernivec Aleš

Dr. Kersnik pravi, da se sicer dandanes pretirano povzdiguje psihofizi?no iz?rpanost kot vzrok za depresijo, a antidepresivi se, kot je potrdila Molanova, predpisujejo tudi za primere hude iz?rpanosti in nespe?nosti, saj ne povzro?ajo odvisnosti tako kot uspavala in pomirjevala – tudi zato se pove?uje njihovo predpisovanje. »Danes veliko govorimo o izgorelosti, ki je celo po mednarodni klasifikaciji bolezen oziroma zdravstvena težava, vendar je postavljenih diagnoz zelo malo. Ve?inoma se tako diagnosticira kot depresija, ?eprav je v ozadju pravzaprav dolgo trajajo?a obremenitev.« Vzroki za depresijo sicer še vedno niso povsem razkriti. »Znano je, da se lahko razvije moten privzem serotonina ali drugih kemi?nih prenašalcev med eno in drugo živ?no celico. Ali je to zaradi ponavljajo?ih se negativnih dražljajev, genetike ali kombinacije drugih razlogov … tega pravzaprav nih?e ne ve zagotovo, tako kot ne, ali bo ?lovek kljub prej naštetim okoliš?inam sploh zbolel: nekaterim se namre? vse nakopi?i, vendar ne zdrsnejo v depresijo, druge lahko spodnese že nekaj, kar bi se komu zdelo povsem banalno. A ko ?lovek zboli, ni toliko bistveno, kaj je bolezen sprožilo, ampak mu je treba ?imprej pomagati, saj lahko bolan ?lovek ogroža samega sebe ali sprejema neustrezne odlo?itve,« je pojasnil gorenjski zdravnik družinske medicine.

Depresija se zdravi s psihoterapijo, še pogosteje pa z zdravili, in s temi, kot je dejal dr. Kersnik, obvladujejo približno 60 odstotkov primerov blage ali zmerne oblike depresije že na osnovni ravni, torej zdravniki družinske medicine, pediatri, osebni zdravniki za mladostnike. »?e je ?lovek ve?ji del ?asa potrt – minimalno tri tedne do dva meseca –, potem se lahko še z nekaj dodatnimi vprašanji zatrdi, da je depresiven,« je pojasnil Kersnik. »Antidepresiv pa je za?asni ukrep, pomo?, da ?lovek lahko kolikor toliko normalno funkcionira, vra?a ga na približno ni?lo, na to?ko pred tem stanjem, v katerem se je znašel. Bolniku jasno povemo, da zdravila ne bodo rešila težav, ki so pripeljale do bolezni, dala mu bodo možnost, da se bo spet zrelo, jasno in razumno odlo?al o tem, kaj narediti za izboljšanje življenjske situacije. Ima pa vsako zdravljenje tudi nekaj placebo u?inka, saj v?asih že ob?utek, da je nekaj vzel, na ?loveka u?inkuje pozitivno.« Antidepresiv je dejansko zelo pripravno in priro?no zdravilo, priznava sogovornik, saj ne zahteva velikega napora in investicije ?asa in tudi zato je verjetno uporaba teh zdravil tako razširjena. »Zato verjetno drži, da se antidepresive predpiše tudi ljudem, ki jih morebiti ne bi bilo treba zdraviti, saj se spopadajo zgolj z neko vsakdanjo potrtostjo. Nepotrebnost tega se pokaže še zlasti takrat, ko naletimo na res hud primer depresije,« priznava Kersnik.

Preskus z zdravilom

Zdenka ?ebašek Travnik Foto: Uroš Ho?evar

Kot je dejal, na?eloma zadostuje terapevtski preskus. »U?inkovitost zdravila se pokaže v treh do šestih tednih. ?e se stanje ne popravi, potem preverimo, ali je v ozadju kaj drugega, na primer š?itnica … Da bi najprej iskali telesne vzroke, ?lovek pa bi bil ves ta ?as ?ustveno razrvan in bi na koncu celo izgubil zaupanje, ker ne bi ni?esar našli, pa? ni smotrno, to pomeni stres tudi za zdravnika. Je pa res, da depresija redko nastopa sama; zelo pogosto je povezana s stresom, anksioznostjo in drugimi telesnimi znaki, zato je preprosteje obravnavati te simptome kot se ukvarjati s samo boleznijo,« pojasnjuje. ?e se depresija zdravi z anksiolitiki oz. pomirjevali, in to niti ni (bilo) tako redko, je težava v tem, da ne gre le za zdravila, ki imajo velik potencial za nastanek odvisnosti, zaradi ?esar se njihova poraba na?rtno omejuje, ampak da se z njimi del znakov depresije za?asno potla?i, kar je lahko za ?loveka usodno.

»Novejša generacija antidepresivov pa po svoje deluje tudi pomirjevalno, tako da se uporabljajo tudi za zdravljenje generalizirane anksiozne ali pani?ne motnje. Imajo pa seveda razli?ni antidepresivi razli?ne u?inke na spremljajo?e znake in simptome, zato so nekateri bolj, drugi manj primerni za dolo?en splet okoliš?in,« je povedal dr. Kersnik. Iz neuradnih virov smo sicer izvedeli, da se na primarni ravni nekako predpisuje bolj ali manj le peš?ica (cenovno bolj ugodnih) antidepresivov, medtem ko se bolj tar?na, individualni situaciji bolnika prilagojena terapija obi?ajno predpiše pri hujših primerih, torej tistih, ki jih obravnavajo psihiatri. »Specialisti, s katerimi zdravniki družinske medicine zelo dobro sodelujemo, obravnavajo hude primere depresije, kot so poporodna depresija, bipolarna motnja, ali pri katerih se pojavljajo tudi psihoti?na doživljanja, ko ljudje slišijo glasove, jih nekaj preganja … Pri teh je vsaj v za?etku potrebno psihiatri?no zdravljenje, tudi prilagoditev kombinacije zdravil, v?asih pa takšne težave težko obvladujejo celo psihiatri, in to kljub antidepresivom in sodobnim antipsihotikom.«

Preskus z zdravilom

Kot je dejal, na?eloma zadostuje terapevtski preskus. »U?inkovitost zdravila se pokaže v treh do šestih tednih. ?e se stanje ne popravi, potem preverimo, ali je v ozadju kaj drugega, na primer š?itnica … Da bi najprej iskali telesne vzroke, ?lovek pa bi bil ves ta ?as ?ustveno razrvan in bi na koncu celo izgubil zaupanje, ker ne bi ni?esar našli, pa? ni smotrno, to pomeni stres tudi za zdravnika. Je pa res, da depresija redko nastopa sama; zelo pogosto je povezana s stresom, anksioznostjo in drugimi telesnimi znaki, zato je preprosteje obravnavati te simptome kot se ukvarjati s samo boleznijo,« pojasnjuje. ?e se depresija zdravi z anksiolitiki oz. pomirjevali, in to niti ni (bilo) tako redko, je težava v tem, da ne gre le za zdravila, ki imajo velik potencial za nastanek odvisnosti, zaradi ?esar se njihova poraba na?rtno omejuje, ampak da se z njimi del znakov depresije za?asno potla?i, kar je lahko za ?loveka usodno.

»Novejša generacija antidepresivov pa po svoje deluje tudi pomirjevalno, tako da se uporabljajo tudi za zdravljenje generalizirane anksiozne ali pani?ne motnje. Imajo pa seveda razli?ni antidepresivi razli?ne u?inke na spremljajo?e znake in simptome, zato so nekateri bolj, drugi manj primerni za dolo?en splet okoliš?in,« je povedal dr. Kersnik. Iz neuradnih virov smo sicer izvedeli, da se na primarni ravni nekako predpisuje bolj ali manj le peš?ica (cenovno bolj ugodnih) antidepresivov, medtem ko se bolj tar?na, individualni situaciji bolnika prilagojena terapija obi?ajno predpiše pri hujših primerih, torej tistih, ki jih obravnavajo psihiatri. »Specialisti, s katerimi zdravniki družinske medicine zelo dobro sodelujemo, obravnavajo hude primere depresije, kot so poporodna depresija, bipolarna motnja, ali pri katerih se pojavljajo tudi psihoti?na doživljanja, ko ljudje slišijo glasove, jih nekaj preganja … Pri teh je vsaj v za?etku potrebno psihiatri?no zdravljenje, tudi prilagoditev kombinacije zdravil, v?asih pa takšne težave težko obvladujejo celo psihiatri, in to kljub antidepresivom in sodobnim antipsihotikom.«.

Tableta – instant rešitev

Za mnenje smo povprašali tudi doc. dr. Zdenko ?ebašek Travnik, specialistko za psihiatrijo, katere osnovno podro?je dela je sicer povezano z boleznimi odvisnosti, je pa znano, da ni najbolj naklonjena množi?nemu predpisovanju zdravil, ampak si prizadeva za bolj celostno obravnavo bolnikov. Zadnja leta se tako s skupino somišljenikov iz strokovnih krogov mo?no zavzema za integrativno medicino in integrativno psihiatrijo, torej uvedbo preverjenih praks alternativne medicine v slovenski zdravstveni sistem – medicina prihodnosti, kot jo imenujejo, je sicer že praksa v ZDA, Avstriji in Nem?iji, tudi na obmo?ju nekdanje Jugoslavije. Kot pravi, v situacijah, ko se ?lovek slabo po?uti zaradi nezaposlenosti ali finan?ne stiske, antidepresiv ne more pomagati. »Tesnoba, ki se pojavlja v medosebnih odnosih, je namre? druga?na od tiste, ki je vezana na materialno stisko. Ko se ta razreši, namre? depresija in anksioznost lahko izgineta brez zdravil.«

Kot pravi, smo v iskanju instant rešitev za depresijo in z njo povezano naraš?anje koli?nika samomorov – s tabletami – zanemarili pomembno pot za pomo? ljudem v stiski. »To je ?loveška beseda. In izpuš?anje te poti je po mojem strokovna napaka. Zavedam se sicer, da je zdravnikov na primarni ravni premalo in nimajo niti teoreti?nih možnosti, da bi se z bolniki pogovarjali toliko, kot bi oni potrebovali. In ?e nekoga zaradi pomanjkanja pogovora ne prepoznajo kot depresivnega ali anksioznega, bo zdravnik najprej poskušal ugotoviti telesno bolezen, zaradi ?esar ga bodo pošiljali na razli?ne preiskave. S tableto – ko za?ne delovati – pa se takim preiskavam izogne.« A sogovornica opozori, da v možganih zadeve niso tako preproste kot kje drugje v telesu, kjer se bolezen ugotovi z aparaturami in predpiše zdravilo s ?isto dolo?enim u?inkom. »Žal zdravila pri vseh bolnikih nimajo enakega u?inka, poleg tega se je pokazalo, da je u?inkovitost antidepresivov le malo nad placebom, saj delujejo le pri približno 50 odstotkih bolnikov. Ali smo torej za tak u?inek pripravljeni zdravilo s tako številnimi stranskimi u?inki – nihanje telesne teže, erektilne motnje pri moških … – predpisovati ljudem tako na široko?«

Kakor pravi, zdravniki, ki presodijo, da ima bolnik depresivno motnjo, pa si ne upajo predpisati zdravila in ga zato raje pošljejo naprej k psihiatru, mu s tem ne naredijo posebne usluge, saj bo na pregled pri specialistu ?akal najmanj dva meseca, ves ta ?as pa trpel, ?e ne bo imel terapije. Pa vendar se zgolj uvajanje zdravil po njenem mnenju na dolgi rok ne obnese. »Obstajajo še druge možnosti, praviloma psihoterapevtske, a te so obi?ajno pla?ljive.« Sama tako rešitev vidi predvsem v podaljšanju ?asa, ki bi ga imeli zdravniki na voljo za enega pacienta, ter v organizaciji skupin za (samo)pomo?. »K sre?i so v okviru zdravstvenih domov že za?ele delovati skupine za pomo? ljudem, ki so depresivni. V njih lahko brez dodatnega pla?ila dobijo precej koristnega, energije in nasvetov za nadaljnje življenje, zlasti ?e je v ozadju preživetvena stiska. ?e bi imeli družinski zdravniki dovoljenje zdravstvene zavarovalnice, da opravijo ve?je število daljših pregledov z namenom, da bi bolje lo?evali med pacienti, za katere bi bil dovolj že skupinski program, tistimi, ki bi ob tem potrebovali tudi zdravila, ter onimi, ki bi jih bilo treba poslati k psihiatru, bi se ra?un izšel v smer zdravljenja in pomo?i z manjšo porabo zdravil. A takega lo?evanja zdravnik v petih minutah pa? ne more narediti.«.

Hlepijo po pogovoru

Kako poteka delavnica Spoprijemanje z depresijo in kakšni so odzivi nanjo, smo preverili v zdravstvenem domu Gornja Radgona, kjer imajo s tem že izkušnje. Vodi jo Slavica Mencinger, pod mentorstvom psihiatra in psihoterapevta dr. Jožefa Kocipra posebej za to usposobljena diplomirana medicinska sestra. »To je, kot se je pokazalo, potreba in nuja,« je pritrdila Mencingerjeva. »Pogovarjamo se o vzrokih, zdravljenju, samopomo?i, vplivu misli na po?utje, najbolj dragocena pa je, kakor opažamo, izmenjava izkušenj in doživljanj, ki si jih zaupajo udeleženci na delavnici, pa ?eprav je bilo in je duševno zdravje še vedno tabu. Zanimanje za delavnice naraš?a; najve? ljudi pokli?e kar samih, ker so o tej možnosti od nekoga slišali ali prebrali. Menim, da bo potrebnih vedno ve? podobnih delavnic, saj ljudje prav hlepijo po pogovoru in ?asu, ki jim ga lahko strokovni delavci namenimo. ?e osebni zdravniki ne bi bili tako obremenjeni in bi imeli na voljo ve? ?asa za pogovor s svojimi pacienti, bi nedvomno odkrili veliko ve? oseb, ki se na tak ali druga?en na?in spopadajo z depresijo, manj bi bilo napotitev na raznorazne preiskave in napa?nih terapij – ko se zdravijo simptomi, ne vzroki –, manj seveda tudi odsotnosti z dela, zaradi ?esar bi bil tudi finan?ni vidik pozitiven,« je prepri?ana Mencingerjeva.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so tudi zato zagnali projekt Mo?, v okviru katerega bodo razširili mrežo psiholoških svetovalnic – poleg že obstoje?ih v Ljubljani, Kranju in Celju še v Slovenj Gradcu, Postojni, Novi Gorici, Sevnici, Laškem in Murski Soboti –, v katerih bodo storitve za posameznike, pare in družine širše dostopne in brezpla?ne. Število samomorov se sicer v Sloveniji zmanjšuje – leta 2000 jih je bilo 588, lani 448 –, vendar to še ne pomeni, da ljudje ne trpijo zaradi razli?nih hudih stisk in težav, so zapisali na NIJZ. To potrjuje ?edalje ve?je povpraševanje odraslih in tudi mladostnikov po psihološki in psihoterapevtski pomo?i. Do konca projekta bodo v mreži psiholoških svetovalnic tako opravili 4500 svetovalnih ur za približno tiso? ljudi v stiski, program svetovalnic pa bo vseboval tudi možnost vklju?itve v razli?ne izkustvene skupine, namenjene staršem, žalujo?im in lo?enim posameznikom. Drugi klju?ni cilj projekta Mo? je pove?anje števila strokovnjakov (vsaj sto) na primarni zdravstveni ravni (zdravniki in medicinske sestre) in zunaj nje (policisti, socialni delavci), ki jih bodo dodatno usposobili za prepoznavanje duševnih stisk in samomorilnega vedenja ter veš?ine dela z ranljivimi posamezniki, saj so v preteklosti številni izpovedovali težave na tem podro?ju. Projekt bo žal trajal le 14 mesecev.

Avtor: Jana Zupan?i? Graši?

Izvirna novica: NEDELO.si, 12. april  2015

Prispevek je last medija DELO.si