Avtogeni trening ali kako najti ?as za duševno sprostitev?

Problem današnjega sveta je predvsem v tem, da pozabljamo sami nase in na lastno zadovoljstvo. Vse okoli nas temelji na natan?nosti, hitrosti in tehnologiji, od vsakega posameznika se ne zahteva ni? manj kot popolnost. In tak tempo življenja za?ne hitro u?inkovati na naše duševno zdravje.

Pa vendar lahko prevzamemo odgovornost za lastno po?utje, saj si lahko pomagamo z avtogenim treningom in omilimo posledice hitrega tempa življenja. Avtogeni trening je posebna tehnika sproš?anja, ki temelji na na?elih meditacije in avtosugestije. S pomo?jo avtogenega treninga lahko dosežemo tako telesno kot duševno sprostitev, vendar pa je le ta odvisna od naše sposobnosti koncentracije. Uradni za?etnik avtogenega treninga je Johannes H. Schultz (1884-1970). ?eprav marsikateri strokovnjak dvomi v uspešnost avtogenega treninga, številne raziskave potrjujejo pozitivne u?inke, ki so opazni tako na fizi?ni kot duševni ravni. S pomo?jo avtogenega treninga se namre? vzpostavlja ravnovesje med simpati?nim in parasimpati?nim živ?evjem. Posledica tega je, da se ?loveški imunski sistem okrepi, zniža se raven sladkorja v krvi, krvni tlak ter raven stresnega hormona kot je npr. kortizol.  Zaradi teh sprememb se posameznik umiri, lažje osredoto?i, izboljša se tudi spanje. S pomo?jo avtogenega treninga se lahko opravljajo razli?ni negativni ob?utki kot so strah, tesnobnost, pomaga pa tudi pri zdravljenju razli?nih depresij,  fobij, nervoz,…

Kako avtogeni trening sploh poteka?

Pred za?etkom avtogenega treninga se namestimo v udoben leže? ali sede? položaj. Nato sledi postopna miši?na sprostitev, kjer z napenjanjem in sproš?anjem mišic po?asi prehajamo v stanje telesne sproš?enosti. Avtogeni trening je sestavljen iz šestih razli?nih vaj. Na za?etku najprej izvajamo vajo miru, kjer si v mislih šestkrat ponovimo geslo, ki se lahko glasi »miren sem« ali pa »mir, popoln mir«. To geslo kasneje uporabljamo za »razmejitev« med posameznimi vajami. Prva vaja je vaja teže, sledi vaja toplote. Pri teh dveh vajah najprej za?nemo z geslom, kjer se omejimo npr. na desno roko, ter nato postopoma v naslednjih mesecih prehajamo na celo telo. Tretja vaja je vaja dihanja, kjer naj bi se naše dihanje umirilo in poglobilo. Sledi vaja srca ter vaja sr?nega pleteža oz. trebuha, kjer naj bi našo trebušno votlino prevzela prijetna toplota. Zadnja vaja je vaja ?ela. Pri tej vaji je naš cilj, da ?elo ostane hladno. Vsako avtogeno misel ponovimo približno šestkrat, med posameznimi vajami pa v mislih izgovarjamo geslo »mir, popoln mir«. Po avtogenem treningu sledi preklic oz. nevtralizacija, ki nas vrne nazaj v popolno budno stanje, saj smo po avtogenem treningu pogosto zaspani. Kot opozorilo bi navedla samo to, da poslušajte svoje telo. ?e vam dolo?ena vaja povzro?a neugodje, jo prekinite in nadaljujte z drugo.

Kako z avtogenim treningom dosežem dolo?ene cilje?

Za avtogenim treningom navadno sledijo še lastna gesla. Pri teh geslih moramo biti še posebej previdni, saj ne smemo uporabljati negativnih stavkov, poleg tega pa morajo biti gesla v sedanjiku. ?e prikažem en primer: Sem kadilka in bi se te razvade rada odvadila. Moje geslo se npr. glasi: »Sem nekadilka.«, ne pa »Ne bom ve? kadila.« Z uporabo takih gesel lahko dosežemo marsikaj. Kot pravijo – omejitev je nebo :).

?e vas avtogeni trening podrobneje zanima, Vam svetujem, da se udeležite kakšnega te?aja avtogenega treninga, lahko pa si poiš?ete tudi kakšno knjigo.

Avtor: Nina Luskovec, študentka psihologije

?lanek je last avtorja.