Bipolarna motnja razpoloženja

Bipolarna motnja – simptomi in prepoznavanje
Izraz bipolarna motnja zajema kar nekaj oblik nihanja razpoloženja, ki povzro?a težave. V ve?ini primerov se tekom življenja izmenjujejo obdobja privzdignjenega, veselega, evfori?nega razpoloženja (manija oz. hipomanija) ter obdobja potrtosti in znižane energije (depresija).
Simptomi manije in depresije pa so lahko med seboj tudi pomešani; takrat govorimo o mešani sliki. Mešana slika se najpogosteje kaže kot bolezenska potrtost in pospešena govorica, oseba pa ima polno na?rtov in zamisli.

Bipolarna motnja se pojavlja pri 1,3 – 3,3% splošne populacije in je približno enako pogosta pri moških in ženskah.

V zgodovini so znani mnogi pomembni ljudje iz politike in sveta umetnosti, ki so imeli to motnjo. Bili so zelo ustvarjalni, kljub težavam, ki jim jih je ob?asno povzro?ala bipolarna motnja.

Simptomi depresije
Simptomi so med seboj prepleteni in se med seboj oja?ujejo.

MISLI

Sem nevreden
Ni prihodnosti
Sem slab
Nima smisla
Ni mi pomo?i
Misli na smrt
Depresivne blodnje (nerealne misli o propadu, uni?enju, katastrofi…)   

TELO
Bole?ine
Utrujenost
Mravljinci
VEDENJE
Jok
Umikanje v samoto
Poležavanje
Opuš?anje aktivnosti
Slaba skrb zase
Nespe?nost

 Osrednji element, na katerega vplivajo te komponente pa so:

?USTVA
Žalost
Potrtost
Nemo?
Tesnoba
Napetost


Simptomi manije

Simptomi so med seboj prepleteni in se med seboj oja?ujejo.

VEDENJE
Ve?ja zgovornost
Zmanjšana potreba po spanju
Pretirana motori?na aktivnost
Opuš?anje aktivnosti, ki so za osebo nujne in koristne
Tvegana, nepremišljena dejanja
Izbruhi jeze, napadalnost
Pretirano zapravljanje
Igre na sre?o
Pove?ana želja po spolnosti
Prevelika zaupljivost
Pove?ana želja po druženju

TELO
Veliko energije
Miši?na napetost
Zelo dobro po?utje
Zmanjšana ob?utljivost za bole?ino
Pomanjkanje ob?utka za utrujenost

MISLI
Zelo živahno mišljenje, misli kar prehitevajo, beg idej
Slaba pozornost
Pozabljivost
Precenjevanje svojih
sposobnosti
Zelo visoka samozavest
Velik optimizem
Veliko na?rtov
Veli?avske blodnje (Nerealne ideje o posebni mo?i, sposobnostih…)

?USTVA
Bolezenska veselost
Razdražljivost
Tesnoba
Jeza

 Mešana slika
Zna?ilno za mešano sliko je, da se med seboj prepletajo simptomi depresije in manije.

Hitrokrožna oblika
Gre za številne epizode, tako mani?ne in depresivne in jih je ve? kot štiri v enem letu. Možno je tudi, da je epizod zelo veliko, tudi ve? v enem dnevu.

Bipolarni motnji pridruženi simptomi in motnje

  1. Zloraba alkohola, pomirjeval, marihuane in drugih drog (heroin, kokain, amfetamini, ekstazi, LSD)
  2.  Pretirano kajenje tobaka.
  3. Obsesije (prisilne misli, ki so mote?e in se jih ne moremo znebiti) in kompulzije (prisilna dejanja za katera vemo, da so nesmiselna, pa ne moremo prenehati z njimi) so zna?ilni simptomi obsesivno-kompulzivne motnje.
  4. Socialna fobija je strah pred množico ljudi, nastopanjem in izpostavljanjem v javnosti.

Potek bipolarne motnje je razli?en od posameznika do posameznika, velja pa nekaj splošnih zakonitosti:

  • obdobij manije je v povpre?ju manj kot depresivnih,
  • obdobja manije so v povpre?ju tudi krajša (manija: povpre?no 6 tednov, depresija: povpre?no 12 tednov),
  • v povpre?ju se pojavi eno obdobje na leto.

Vzroki bipolarne motnje
Je dedna motnja, vendar je proces dedovanja zelo zapleten. Pri dedovanju naj bi sodelovalo veliko genov, ki vsak zase malo prispevajo k bipolarni motnji.

Družinske študije kažejo od 8 do 18 krat ve?je tveganje za razpoloženjsko motnjo pri potomcih oseb z bipolarno motnjo. Pri enem staršu z bipolarno motnjo je verjetnost, da bo ta izražena tudi pri potomcih 25%, pri potomcih obeh staršev z bipolarno motnjo je verjetnost od 50 do 75%. Pri starših oseb z bipolarno motnjo pa so v 50% našli depresivno motnjo.

Z bipolarno motnjo so povezane spremembe v živ?nem sistemu, veliko pa prispevajo tudi dejavniki iz okolja.

Tako bipolarno motnjo razumemo kot  pove?ano ob?utljivost za dolo?ene stresne dejavnike iz okolja: neurejene razmere v življenju, težave v medosebnih odnosih doma, v službi, med prijatelji ter razli?ne druge stresne situacije. Prav tako je pove?ana ob?utljivost na pomanjkanje spanja in na razli?ne psihoaktivne snovi.

Med dejavniki, ki pove?ujejo možnost pretiranega nihanja razpoloženja je na prvem mestu zloraba in odvisnost od psihoaktivnih snovi, zlasti je pogosta zloraba alkohola, pomirjeval, marihuane in drugih drog, kot so heroin, LSD, kokain, amfetamini in ekstazi.
Psihoaktivne snovi so nevarne, ker ponujajo hitro in enostavno rešitev. Po zaužitju osebo umirijo, pomirijo, nudijo ugodje, ali pa na drugi strani osebo aktivirajo, ji dajo ob?utek mo?i in pove?ajo njene obi?ajne sposobnosti.
Vendar dolgoro?no destabilizirajo ravnotežje kemi?nih prenašalcev v možganih in s tem pospešijo razvoj depresije ali manije.

Zdravljenje bipolarne motnje
Zdravljenje se izvaja z zdravili in z razli?nimi dejavnostmi, s katerimi se obvladuje nihanje razpoloženja in spoprijema s stresom. 

Kemi?ni prenašalci
V naših možganih se nahaja na milijone živ?nih celic, ki med seboj komunicirajo preko sinapti?nih povezav. V sinapti?nih špranjah se nahajajo razli?ni kemi?ni prenašalci, ki jih izlo?ajo živ?ne celice in se vežejo na membrano živ?nih celic na posebna receptorska mesta.

Najpomembnejši prenašalci v možganih, ki so povezani z motnjo razpoloženja so:

  •  dopamin
  •  serotonin
  •  noradrenalin

Biološka osnova bipolarne motnje je v nestabilnosti dopaminskega sistema, zaradi ?esar se porušita serotoninski in noradrenalinski sistem, ki delujeta premalo. Posledica so simptomi (zlasti tesnoba, depresija, razdražljivost) in nihanje razpoloženja.

Cilj zdravljenja je dose?i normalno nihanje razpoloženja, tako da oseba ne bo ve? imela težav.
  
 Z zdravili “popravljamo” nepravilno delovanje prenašalcev in tako zmanjšujemo simptome in dolgoro?no prepre?ujemo pretirano nihanje razpoloženja – razpoloženje stabiliziramo.

Za zdravljenje bipolarne motnje uporabljamo naslednje skupine zdravil:

  • stabilizatorji razpoloženja
  • antipsihotiki 
  • antidepresivi
  • pomirjevala, uspavala

stabilizatorji razpoloženja

  •  Po neznanem mehanizmu uravnavajo razpoloženje tako, da prepre?ujejo pretirano nihanje razpoloženja in tako pojav ponovne epizode manije, depresije ali mešane epizode.
  • Delujejo tudi antimani?no in antidepresivno.
  • Njihov u?inek je »zakasnjen« in se pokaže šele po 2-4 tednih rednega jemanja!
  •  Litij je najstarejši stabilizator, poznan že preko 100 let, kot stabilizator uporabljan preko 50 let. deluje tako, da uravnava ve? živ?nih prenašalcev v možganih.
  • Antiepileptiki: njihova uporaba izhaja iz teorije, da je bipolarna motnja v bistvu temporalna epilepsija – delujejo zaš?itno na možganske celice in jih »stabilizirajo«.

antipsihotiki

  • Klasi?ne zaradi hitrega pomirjevalnega u?inka uporabljamo za hitro umirjanje v mani?ni ali mešani epizodi
  • Atipi?ne (novejše) uporabljamo tako za zdravljenje posamezne epizode kot za prepre?evanje ponovitev in stabilizacijo razpoloženja. Njihov u?inek je tudi »razpršen« na uravnavanje ve? razli?nih živ?nih prenašalcev v možganih.

antidepresivi

  • Zvišajo raven nekaterih živ?nih prenašalcev v možganih (serotonin, noradrenalin) in s tem pove?ajo aktivnost dolo?enih predelov možganov
  • u?inkujejo z »zamudo« šele po 3-6 tednih rednega jemanja!

pomirjevala in uspavala

  • Uporabljamo kot dodatna zdravila za umirjanje in uspavanje v akutni fazi zdravljenja.
  • Uporabljati jih smemo samo krajši ?as! 
  • ne prepre?ujejo ponovitve in ne stabilizirajo razpoloženja.
  • njihova nepravilna raba vodi v odvisnost!

Zdravila navadno niso dovolj!! Oseba mora storiti še marsikaj, da se razpoloženje stabilizira. Pomo? svojcev je pri tem dobrodošla

1. Prepoznavanje prvih znakov depresije

Obdobje prvih znakov je zelo pomembno za prepre?evanje ponovitve epizode, ker lahko z enostavnimi ukrepi prepre?imo razvoj epizode.  Najpomembnejše je prepoznavanje za posameznika zna?ilnih, lastnih prvih znakov manije in depresije, ker je zna?ilno, da se ob vsaki ponovitvi ponavljajo v enaki, individualni obliki.

Najpogostejši prvi znaki depresije so:

  • izguba interesa za aktivnosti ali ljudi
  • nesposobnost odložiti skrbi ali strahove
  • motnje spanja (no?no prebujanje)
  • žalost, gre na jok
  • poležavanje

 2. Strategije spoprijemanja s prvimi znaki depresije

Nekateri ljudje sami oblikujejo strategije spoprijemanja s prvimi znaki depresije, vendar niso vse strategije enako dobre in primerne:

 DOBRE  SLABE
 organizirati se in se zaposliti  ostati v postelji in upati na izboljšanje
poiskati si podporo in iti v družbo  izogibati se družabnim stikom
 zmanjšati negativno razmišljanje tako da se bolj zaposli  slabo skrbeti zase
 prepoznati nerealne misli in razmisliti ali je vredno toliko skrbeti za stvari  poglabljati se v nerealna negativna razmišljanja
 vzdrževati vsakodnevne obveznosti  opuš?ati aktivnosti
 rekreirati se, skrbeti za kondicijo  vzeti uspavala, pomirjevala, alkohol, droge
 obisk pri zdravniku, psihiatru  narediti ni?

 3. Uporabne strategije za spoprijemanje z depresijo
Majhne spremembe vedenja v spodbudno smer so dobrodošle: npr. pri depresivni osebi, ki je utrujena, veliko poležuje, slabo skrbi zase, je dobro, ?e si zjutraj, ko vstane, pripravi zajtrk in kavo in tako lažje za?ne dan, saj je nekaj že storila zase.  Zelo pomembno je, da oseba, ki je v depresiji, ne prekine z vsemi dejavnostmi, ampak vsaj nekatere poskuša obdržati v dolo?eni meri.

4. Prepre?evanje samomorilnega vedenja
Ob pojavu depresije se tudi mo?no zve?a samomorilna nevarnost. Brezup in samomorilne misli sta obi?ajna simptoma depresije. Ko se tema pridružijo še tesnoba, razdražljivost in nespe?nost se samomorilna nevarnost še pove?a. Takrat je najboljše, da se posameznik oglasi pri zdravniku, mu pove za te simptome in samomorilne misli. Zdravnik bo predpisal ustrezna zdravila, ki bodo zmanjšala samomorilno nevarnost. Takrat je potrebno uvesti tudi dolo?ene zaš?itne ukrepe, kot je pove?an nadzor. Dobro je, da ima posameznik že vnaprej izbrano osebo, ki ji zaupa, da se nanjo obrne v samomorilni stiski.

5. Prepoznavanje prvih znakov manije
V povpre?ju je obdobje zgodnjih znakov manije krajše kot pri depresiji.
Najpogostejši prvi znaki manije so:

  • zmanjšana potreba po spanju
  • ve? k ciljem usmerjenega vedenja
  •  razdražljivost
  • pove?ana družabnost
  •  beže?e misli
  • pove?an optimizem

6. Strategije spoprijemanja s prvimi zanki manije
Nekateri ljudje sami oblikujejo strategije spoprijemanja s prvimi znaki manije, vendar niso vse strategije enako dobre in primerne:

 DOBRE  SLABE

 Vzdržati se od preve? k ciljem usmerjenih aktivnosti

Pomirjujo?e aktivnosti

vzeti si ?as za po?itek in spanje

Izbrati in zmanjšati število zadanih si nalog

vzeti si prosti ?as, pro? od službe, obveznosti

vzeti ve? zdravil

obisk pri zdravniku, psihiatru

nadaljevati z aktivnostmi in si zadati še ve? nalog

uživati v ob?utku privzdignjenosti

iti ven in zapravljati še ve?

poiskati še ve? dela, da si zapolni še zadnjo minuto v dnevu

izgubiti živce zaradi malenkosti

piti alkohol in uživati droge, da zdrži tempo

narediti ni?

 7. Najpomembnejše tehnike pri spoprijemanju z manijo
Gre za ve? na?inov, kako bi posameznik prepre?il hujše posledice manije na družavnem in finan?nem podro?ju:

  •  zmanjšanje koli?ine k ciljem usmerjene dejavnosti in na?rtovanje ?asa za neciljano dejavnost, po?itek in spanje.
  •  odlaganje odlo?itve glede ve?jih na?rtov za prihodnost za 48 ur: »?e so ideje res dobre, tudi po premisleku ne bomo ni? izgubili, lahko pa se v tem ?asu izkaže, da smo preve? optimisti?no gledali na stvar.«
  • pred dokon?no odlo?itvijo glede ve?jega na?rta za prihodnost po preteku 48ih ur odloga, se posameznik posvetuje še z dvema ?lovekoma, ki jima zaupa in upošteva njuno mnenje!
  • Varovalke: z bližnjimi se posameznik dogovori, da bo v primeru poslabšanja sam oddal kreditne kartice, klju?e avtomobila…
  • Imeti natan?en na?rt, s katero bližnjo osebo se bo posameznik posvetoval v primeru ve?jih na?rtov za prihodnost ali pa ji bo oddal denar, kartice, klju?e avtomobila v primeru manije.


Prepre?evanje poslabšanj in ponovitev

Depresija in manija se umakneta postopoma. Med zdravljenjem pogosto pride do poslabšanj.

Radi pa se tudi ponavljata.
81% oseb ponovno zboli v prvih 5 letih po uspešno zdravljeni epizodi manije oz. depresije.

Ve? kot je ponovitev, bolj motnja samo sebe vzdržuje. To pomeni, da se depresija in manija bolj pogosto ponavljata sami od sebe, težje je vplivati nanju, tako z zdravili kot psihološko (s terapijo, zdravim na?inom življenja…).

Na tveganje za poslabšanje oz. ponovitev vpliva veliko dejavnikov:

Varovalni dejavniki                                                                  Rizi?ni dejavniki
Pravilno jemanje zdravil                                                               Zloraba alkohola
Neuživanje alkohola in drog                                                         Droge
Strukturiran urnik vsakdanjih aktivnosti                                       Nenadne prekinitve jemanja zdravil
Urejen urnik budnosti in spanja                                                   Neredno jemanje zdravil
Na?rt za ponovno vklju?evanje v socialne aktivnosti                 Zlorabljanje zdravil
Sistem podpore: strokovne                                                         Motnje spanja
                           Družina                                                             Pomanjkanje socialne mreže
                           Prijatelji                                                             Medosebni konflikti
                           Podpora skupnosti                                           Spremembe vlog
Psihoterapija, samopomo?ne skupine                                         Izmensko delo
Izobraževanje o motnji                                                                 Prevelike obremenitve pri delu
Zdravo in urejeno prehranjevanje                                               Potovanja v druge ?asovne pasove
                                                                                                     Stres
                                                                                                     Na negativen na?in izražene emocije
                                                                                                     (npr. sovražnost s strani družine)
 

Avtorji predavanja: Mojca Z. Dernovšek, Rok Tav?ar, Peter Zajc, Simona Miklavž, Helena Jeri?ek, Mateja Gorenc

Predstavitev je potekala na letošnjem Tednu možganov.

Predavanje objavljamo z dovoljenjem avtorjev! 

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja