Bo objem ali klofuta?

Kako pomagati, da otroci alkoholikov ne bi ponavljali napak staršev.
Na strokovnem sre?anju društva za zdravo življenje Nova pot, ki združuje zdravljene odvisnike od alkohola, je urejena študentka potožila: “O?e se je zdravil, ne pije ve?, dobil je strokovno psihološko pomo?, enako tudi mama. Zdaj sta spet povezana in sre?na. Vsi ga trepljajo, da mu je uspelo. Država je poskrbela za alkoholika. Otrok pa obi?ajno ne vprašajo, kako smo odraš?ali, se skrivali pred pijancem in mol?ali o družini in ali zmoremo živeti s tem.

V partnerskih odnosih ponavljamo vzorce iz otroštva 

“Blizu polovica sinov alkoholikov kasneje postane alkoholikov in skoraj toliko h?era alkoholikov se poro?i z alkoholikom,” pove psihologinja Lidija Kociper, ki ob drugih skupinah zdravljenih alkoholikov v Radencih nudi psihoterapevtsko pomo? tudi skupini odraslih otrok alkoholikov in ustanavlja takšno skupino tudi v Mariboru.

V Sloveniji je od alkohola odvisnih okoli 170.000 odraslih oseb, z njimi pa trpi vsa družina. Koliko je otrok, ki bodo posledice odraš?anja ob alkoholiku ?utili vse življenje?

“Neka mati se je v terapevtski skupini zdravljenih alkoholikov vprašala, zakaj njena odrasla h?erka deluje kot njena slaba kopija: obe sta se poro?ili z alkoholikom, se lo?ili in se ponovno vezali z alkoholikom.

Pri tem, v koga se zaljubimo, ima pomemben vpliv imago. To je podoba, ki jo nosimo v sebi, kakšen naj bi bil naš partner. Kar mi nezavedno želimo, je, da dobimo, ?esar nismo dobili v otroštvu od nekoga, ki je podoben ljudem, ki nam tega niso dali. Izberemo si partnerja, ki je podoben našim staršem. Pomembno je, da lahko pri takem partnerju doživimo iste ob?utke, izkusimo iste izzive, s katerimi smo se sre?ali, ko smo odraš?ali.

Tako na novo oživljamo doma?e ozra?je iz otroštva in uporabljamo iste manevre, ki jih že tako dobro obvladamo. Vendar je namen partnerskega odnosa prav v tem, da pozdravimo otroške rane. Da bi to lahko dosegli, moramo pogledati vase in spremeniti dolo?ene na?ine reagiranja, ki so nam v otroštvu pomagali preživeti, v odraslosti pa nam škodijo,” razmišlja Kociprova.

Psihologinja in psihoterapevtka Lidija Kociper: Otroci alkoholikov izkušnje iz otroštva prenašajo v odraslost in se jim zgodovina ponovi v njihovih zakonskih in partnerskih odnosih. (Foto: dokumentacija Dnevnika)

Otroke oblikujejo sporo?ila staršev

Predvsem otroci alkoholikov dobijo zelo veliko negativnih zapovedi in prepovedi: “Kako si nora! Bodi raje tiho! Kaj se cmeriš! Saj nisi jezna! Obla?iš se kot… Kaj migaš z ritjo! Kakšna neroda!” In ob vsem tem še ogromno kletvic iz dneva v dan. Brez upanja na spremembo, ko vedno znova doživljajo strah, saj ne vedo, ali bodo ob prihodu iz šole doživeli klofuto ali objem. In kaj si ob vsem tem lahko mislijo o sebi?

“Da lahko preživijo v družini, kjer vlada kaos, kjer se zanika odvisnost, kjer starši v svojih vlogah odpovedo, kjer se nih?e prav ne zmeni zanje in jih ne zna zaš?ititi, se ti otroci nau?ijo mol?ati, ne govoriti o svojih željah, potrebah, ?ustvih, nau?ijo se izogibati konfliktom, skrbeti za druge, prevzemati odgovornost staršev nase.

Pogosto ?utijo sram in predvsem ob?utke krivde. Re?ejo si, ?e bi bil jaz dovolj dober, potem starša ne bi bila takšna in bi me imela rada! Ko odrastejo, pa nosijo s seboj enaka prepri?anja in enake odlo?itve,” pojasni psihoterapevtka. Na žalost še kot odrasli pogosto mislijo, da niso vredni ljubezni.

“Rada re?em, da smo v odnosih ranjeni, a le v odnosih lahko ozdravimo. Sami znotraj štirih sten tega ne bomo mogli narediti, kljub temu da se oborožimo s teorijo. Sre?a je, ?e imajo taki ljudje skupino prijateljev, ki jim dopovedo, da niso krivi za pitje staršev. Ali razumevajo?ega partnerja. Ali poiš?ejo strokovno pomo?. V terapevtskih skupinah se ti nekdanji otroci po?utijo varno, lahko spregovorijo o vsem, o ?emer so morali mol?ati, imajo priložnost, da se spoznavajo in spreminjajo,” opisuje Kociprova udeležence terapij.

Žal pa za zdaj velja, da stroške psihoterapij za alkoholika in njegovega partnerja pokrije država. Od alkoholizma ranjeni otroci si morajo celjenje ran v odraslosti pla?ati sami.

Tekst: Milena Dora

Izvirna novica: Dnevnik ,  petek 18.11.2011

?lanek je last medija Dnevnik.si in avtorice