Depresija je resna bolezen

Daljša obdobja žalosti, depresivnega razpoloženja ter ob?utki praznine in potrtosti so pogoste težave, s katerimi se spoprijemajo bolniki z depresijo. Bolezen se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju, ponavljajo?a se depresivna motnja pa pogosto nastopi v poznih dvajsetih letih življenja. Simptomi se lahko razvijejo v samomorilna razmišljanja ali dejanja in takrat je jasno, da gre za resno bolezen, ki ogroža zdravje in celo življenje. Zna?ilnosti in zdravljenje depresije je pojasnil psihiater Klemen Rebolj iz psihiatri?ne bolnišnice Begunje.

Za depresijo trikrat pogosteje obolevajo tisti, katerih bližnji sorodniki so se ali se še spopadajo z depresijo. »Pomemben dejavnik za razvoj depresije so tudi osebnostne poteze in lastnosti posameznika. Bolniki z depresijo so obi?ajno bolj ob?utljivi, ranljivi in dovzetnejši za neugodne življenjske situacije,« je pojasnil Klemen Rebolj.

Upade želja po neko? priljubljenih stvareh

V obdobju depresije bolnik izgubi zanimanje in veselje za stvari, ki so mu neko? prinašale zadovoljstvo. Zaskrbljenosti, obupu in ob?utku krivde se pogosto pridružijo ob?utki fizi?ne oslabelosti in pomanjkanja energije. Upade želja po spolnosti. Mnogi izgubijo apetit in za?nejo izgubljati telesno težo, drugi pa hrano uživajo prekomerno. »Depresivni bolnik lahko toži nad telesnimi bole?inami, glavobolom, slabostjo, zaprtostjo, oteženim dihanjem, v?asih pa opazimo tudi motnje sr?nega ritma in spremembe krvnega tlaka,« je izkušnje opisal psihiater.

Depresivne epizode pogosto spremljajo težave s spanjem. »Bolnik lahko spi preve? in se še podnevi zateka v posteljo, ali pa se zbuja v zgodnjih jutranjih urah,« je težave opisal Rebolj. Bolniki se ve?krat umikajo družbi in so najraje sami. Težave imajo tudi s pomnjenjem, koncentracijo in odlo?anjem.

Kako pride do depresije?

Hipoteze o nastanku depresije so izpeljane iz nekaterih poznanih modelov delovanja antidepresivov. Pomanjkanje prenašalcev impulzov iz ene živ?ne celice v drugo – nevrotransmiterjev, monoaminov in posledi?ne spremembe na živ?nih celicah naj bi bile v tesni povezavi z depresivno klini?no sliko oziroma predstavljajo patofiziološko osnovo depresije. Na njen nastanek pa vplivajo tako biološki kot tudi psihološki in sociokulturni dejavniki.

Depresijo zdravimo z antidepresivi

Depresivno motnjo je treba prepoznati ?im prej in bolniku pomagati. Zdravila za depresijo so antidepresivi, ki pove?ajo koncentracijo nevrotransmitorjev v živ?nih celicah in tako dosežejo želene posledice. Zdravljenje z antidepresivi pa je pogosto podprto s psihoterapevtskim pristopom in tako imenovano socioterapijo. »Tako bolnikom omogo?imo vrnitev v socialno in delovno okolje,« je pojasnil Klemen Rebolj. Antidepresivov je ve? vrst, vsi pa ugodno vplivajo na simptome depresije. »Izboljšujejo razpoloženje in voljno-nagonske funkcije, uravnotežijo pa tudi motoriko in spanje,« je dobre strani antidepresivov opisal psihiater. Uravnovesijo se tudi apetit in avtonomne funkcije, strah in tesnoba se zmanjšata, pomembno pa je, da se odpravljajo tudi depresivne miselne vsebine. 

Razvoj novih antidepresivov

Tovrstna zdravila psihiatri predpisujejo že ve? kot 50 let. Stari antidepresivi so imeli veliko neželenih stranskih u?inkov, poleg tega so jih depresivni bolniki pogosto uporabljali v prevelikih koli?inah za samomorilne namene. »Vse to je psihofarmakologijo spodbudilo, da je iskala nove, bolj selektivne antidepresive z manj stranskimi u?inki. Razvili so SSRI, selektivne zaviralce privzema serotonina. To je trenutno najve?krat uporabljena in predpisana skupina antidepresivov,« je prednosti novih zdravil pojasnil Klemen Rebolj.

Zna?ilnost teh zdravil je, da pove?ajo koncentracijo serotonina v možganih in pri depresivnem bolniku vzpostavijo ustrezno biokemi?no ravnovesje. Pri nas so iz te skupine na voljo antidepresivi citalopram, escitalopram, fluoksetin, fluvoksamin, paroksetin in sertralin. Razli?nim bolnikom namre? ustrezajo razli?ni SSRI.

Najpogostejši neželeni stranski u?inki antidepresivov so slabost, bruhanje in driska, ob za?etku jemanja pa nekateri bolniki, predvsem tisti, ki jih poleg depresije mu?i še tesnobnost, tožijo nad ob?utki nemira in težjim uspavanjem. Prisotne so tudi motnje ejakulacije, libida in orgazma. »Nekateri tožijo še nad glavobolom ali pretiranim potenjem,« je še dodal Rebolj. Tolaže?e pa je, da so omenjeni stranski u?inki najbolj jasno izraženi v prvih dneh zdravljenja, kasneje pa obi?ajno izzvenijo.

Nekateri zdravila jemljejo vse življenje

»Po nastopu bolezni za?nemo akutno zdravljenje z antidepresivi, ki po dveh ali treh tednih za?ne odpravljati simptome in znake depresije. V nekaj tednih dosežemo umik bolezenske simptomatike,« je dobro novico za bolnike opisal Rebolj. Ob ugodnem odzivu na akutno zdravljenje naj bi bolnik zdravila jemal še pol leta. ?e pa je bolnik preživel že ve? depresivnih epizod in psihiatri pri?akujejo ponavljanje, jemanje antidepresivov lahko traja ve? let ali vse življenje, ?e je potrebno.

Težava pri zdravljenju depresije je, da se velikokrat pojavi hkrati z drugimi telesnimi ali duševnimi motnjami, ali pa gre za nove, atipi?ne oblike. Zato bolnikom pogosto predpišejo ve? zdravil hkrati. Najpogosteje se depresiji pridruži katera od anksioznih motenj. Idealno antidepresivno zdravilo bi moralo torej zdraviti depresijo in anksioznost.

Bolniki si lahko pomagajo tudi sami

Za depresivne bolnike je pomembno predvsem, da si nalagajo uresni?ljive in dosegljive cilje. Tudi prevelike odgovornosti v ?asu bolezni niso dobrodošle. Velike naloge je treba razdeliti v ve? manjših. Kljub ob?utku, da bi bili raje sami, se je treba prisiliti in oditi v družbo ter se ukvarjati s stvarmi, ki prinašajo veselje in zadovoljstvo. Nezanemarljivo je tudi to, da je treba paziti na svojo zunanjost in nego telesa, ?eprav se zdi pogosto odve?. Zavedati se je treba, da bežanje v alkohol ni rešitev, skrbeti je treba za telesno kondicijo. V obdobju depresije je tudi pametno preložiti na poznejši ?as velike življenjske odlo?itve, kot so poroke, lo?itve, selitve in krediti.

Ženske pogosteje kot moški Za depresivnimi motnjami naj bi trpelo 16 odstotkov prebivalstva, ženske dva- do trikrat pogosteje kot moški. »Najverjetneje pa mnoge zgodbe obidejo statistiko in ostanejo skrite za nepojasnjenimi samomori in socialnimi zapleti. Depresija namre? še vedno v veliki meri ostaja spregledana in neustrezno zdravljena,« je povedal psihiater Klemen Rebolj. 25 do 30 odstotkov bolnikov doživi le eno depresivno epizodo v življenju, ki pa lahko, ?e je ne zdravimo, traja tudi ve? mesecev. Paroxetin izboljšuje tudi motnje spanja Eden izmed antidepresivov iz skupine zaviralcev ponovnega privzema serotonina je paroksetin (seroxat). Njegova prednost je, da že v prvem tednu zdravljenja povrne miren spanec. Nespe?nost je namre? najpogostejši simtom depresije ali anksioznosti, saj se pojavlja kar pri 90 odstotkih bolnikov. Za motnje spanja se poleg paroksetina (seroxata) pogosto predpisujejo še anksiolitiki, ki pa niso primerni za dolgotrajnejše jemanje in so nevarni v kombinaciji z alkoholom. »S tem zdravilom imam pozitivne izkušnje, saj izboljšuje spanje in ga bolniki zato jemljejo zve?er. Ima pa tudi anksioliti?ni u?inek, kar je pomembno pri zdravljenju depresivnih ljudi, ki so hkrati tudi tesnobni,« je dobre strani paroksetina (seroxata) opisal Klemen Rebolj.

Avtorica: Sonja Primoži?

Izvirna novica: moje.zdravje.Dnevnik.si , torek 4.1.2011

?lanek je last medija moje.zdravje.Dnevnik.si in avtorice