Depresija – Ko pade mrak…

Marilyn Monroe. Plavolasa ikona in seksapilna hollywoodska igralka deluje na zadnjih fotografijah ve?inoma zgarano in osamljeno. Je vse prej kot oseba, ki se je še danes mnogi nostalgi?no spominjajo kot dive, ki je s svojo lepoto zaznamovala ameriško in svetovno obdobje po drugi svetovni vojni. 5. avgusta Normo Jean Baker, staro 36 let, najdejo mrtvo. Kot otrok je bila sirota in osamljena je tudi umrla. še sedem let pred tem je bila na vrhuncu kariere. Toda slava je terjala svoje. Osamljenost. Depresija. Predmet mnogih strokovnih in lai?nih razprav ter navdih mnogih produktov popularne kulture.

Življenje s "sivimi o?ali"
Seznam znanih osebnosti z depresivnimi motnjami je dolg. Ne mu?ijo pa samo pisateljev, skladateljev, pesnikov, slikarjev in igralcev. V svojem življenju naj bi psihiatri?no pomo? vsaj enkrat potreboval vsak drugi ?lovek, bodisi da se je potopil v trdovratno depresijo bodisi da ga preganjajo anksiozne motnje ali pa se je zgolj znašel v duševni stiski, ki jo je celo uspešno in brez hujših posledic prebrodil sam.

Vse najpomembnejše vrste psihi?nih motenj pa imajo takšno ali druga?no osebnostno podlago. Psiholog dr. Janek Musek pojasnjuje: "Osebnostna podlaga nagnjenosti k najpogostejšim depresivnim tegobam in depresivni motnji je ena izmed temeljnih dimenzij osebnosti, ki jo ozna?ujemo z izrazom nevroticizem. Nevroticizem sega od skrajne ?ustvene ob?utljivosti, labilnosti in neodpornosti proti stresu do skrajne stabilnosti in stresne odpornosti. Z evolucijskega vidika je nevroticizem pomemben, ker pomeni temeljno osebnostno naravnanost, ki nas opremlja za soo?anje s stresom. Visoka stopnja nevroticizma nas usposablja, da hitro in ob?utljivo zaznamo ter ?ustveno reagiramo na stres in nevarnosti, visoka stopnja emocionalne stabilnosti pa nas usposablja, da se s stresom in nevarnostmi spopadamo ?ustveno manj obremenjeno in zato pogosto bolj u?inkovito. Nevroticizem ima ve? komponent, med najpomembnejšimi pa je prav komponenta depresivnosti. Depresivne osebe gledajo na svet s "sivimi o?ali"."

Kako poln je kozarec
Raziskave kažejo, da so depresivne osebe zelo realisti?ne in celo pesimisti?ne, medtem ko ve?ina ljudi presoja življenje vsaj rahlo optimisti?no. Pomembno je torej, kako gledamo nase in na svet okoli sebe, ?emur v psihologiji in psihiatriji re?emo "kognitivni slog". Kdor ima pozitivnega, je prepri?an, da lahko stvari spremeni sam, medtem ko tisti z negativnim razmišljajo, da so žrtev, tar?a ne?esa hudega in nerešljivega.

Depresija pa ne izbira ne po starosti ne po spolu. Pri otrocih in mladostnikih opažajo, da zboli približno enak delež fantov in deklet. "Depresivni otroci in mladostniki pogosteje kadijo in imajo ve? samomorilnih teženj, kar je lahko tudi znak mladostniške krize. Velike oziroma hude depresivne motnje pa trajajo sedem do devet mesecev. Pogosto so žalostni, ni? ve? jih ne zanima, ni?esar se ne veselijo, kritizirajo sami sebe in imajo ob?utek, da drugi kritizirajo njih. Po?utijo se neljubljene, so pesimisti?ni, menijo, da ni vredno živeti. Pogosto so razdražljivi, kar se v?asih stopnjuje do agresivnega vedenja. Imajo težave s koncentracijo, pomanjkanjem energije in motivacije, zanemarjajo svoj videz in osebno higieno, moten je tudi vzorec njihovega spanja," pojasnjuje doc. dr. Blanka Kores Plesni?ar, predstojnica oddelka za psihiatrijo Splošne bolnišnice Maribor.

Od pubertete naprej je depresija dvakrat pogostejša pri ženskah kakor pri moških. Druga?na pa je tudi klini?na slika. Pri ženskah prevladujejo telesne težave, potrtost in izguba socialnih stikov, pri moških pa so pove?ane vzkipljivost, jezljivost, konfliktnost v odnosih, želod?ne težave. Moški depresijo najpogosteje izražajo na dva na?ina: kot zatekanje k alkoholu ali kot deloholizem, medtem ko se pri ženskah pove?a odvisnost od tablet.

Njegovo veli?anstvo – prozac
Z depresijo najve?krat povezujemo prozac, antidepresiv, ki pomaga omejevati ali celo zatreti depresivne motnje. Pojavil se je pred približno dvajsetimi leti. Predtem so imeli antidepresivi precej stranskih u?inkov, medtem ko so jih nove generacije po?asi zmanjševale. Danes je prozac njihov najslavnejši predstavnik. ?eprav pozna že številne "bratrance", ima še vedno svoje mesto. V sto državah po svetu ga namre? jemlje kar 40 milijonov ljudi. Pred leti je bila v Playboyu objavljena karikatura na omenjeno temo. Na plo?niku ulice ameriškega mesta sta stali prodajalki, deklici z lesenima škatlama, obešenima okrog vratu. Prva je imela na škatli napis vžigalice, druga – prozac.

Stroka je predtem zdravljenje depresij ve?krat pospremila še z anksiolitiki ali pomirjevali, ki so zelo hitro olajšali ob?utek živ?nosti in napetosti, a so povzro?ali izredno zasvojenost, danes pa je prevladujo?a doktrina bolj naklonjena antidepresivom. "Anksiolitiki so problemati?na, vendar v dolo?enih situacijah potrebna zdravila. Povzro?ajo namre? zasvojenost, in to hudo, ni? manj kot opiati. ?e zavarovalnice ne bi krile stroškov zdravljenja z njimi, bi morale številne dame vlamljati v avtomobile in krasti radioaparate… Življenje je težko, skoraj vsaka tretja ženska ima v torbici lexaurin. Zato po doktrini anksiolitike pri depresiji predpisujemo do štiri tedne, saj antidepresivi potrebujejo dolo?en ?as, da za?nejo u?inkovati. Ena od pogostih in zelo problemati?nih zablod je, da ljudje ne lo?ijo med antidepresivi in anksiolitiki in ne jemljejo antidepresivov zato, ker se bojijo zasvojenosti. Antidepresivi je namre? ne povzro?ajo in so u?inkoviti. Depresija se zelo rada ponovi, zato jih pri ponovni epizodi dajemo daljši ?as," je povedal psihiater Miran Pustoslemšek.

Podatki Inštituta za varovanje zdravja kažejo, da je bilo v letu 2005 predpisanih 566.948 receptov za anksiolitike ali pomirjevala v vrednosti približno milijardo tolarjev. V istem letu so zdravniki predpisali še 314.744 receptov za antidepresive v vrednosti približno tri milijarde tolarjev in pol. Na dan tako anksiolitike uživa približno dva odstotka Slovencev, antidepresive pa tri odstotke.

Lezite, prosim!
Nagnjenost k depresiji je sicer dedna, vendar ni nujno, da otrok gene od depresivnih staršev podeduje. Skoraj zagotovo pa bodo ti nanj prenesli negativno pojmovanje sveta. V slovenski vzgoji je razmišljanje, da je treba biti priden in da si je treba stvari zaslužiti, pogosto. Vzbujanje slabe vesti je tako nenehno prisotno. In kakšne so posledice?

Ob?utja nevrednosti, zna?ilna za depresijo, po freudovski teoriji izhajajo prav iz nadjazovske instance, ki je ponotranjena starševska avtoriteta. Tako so k depresiji mnogo bolj nagnjeni ljudje, ki so v svoji zgodnji dobi dobili sporo?ila, da tisto, kar po?nejo, ni dobro in da so ni?vredni. Takšen nadjaz nato pritiska nanje. Psihoanaliza zato poskuša ponovno vzpostaviti razmerja, tokrat zdrava, med psihi?nimi instancami. Med onim, jazom in nadjazom. Pri posamezniku namre? obstaja zagata, zaradi katere je v depresijo tudi zapadel in ki mu nezavedno, po razpokah, prihaja v zavedno.

Psihoanaliza deli vzroke za melanholijo, kot je depresijo imenoval Freud, predvsem na dva na?ina: pojavljala naj bi se kot žalost, povezana z realno izgubo ljubezenskega objekta ali simbolnega položaja, ter kot stanje globoke žalosti, telesne odrevenelosti in pasivnosti, ne da bi do izgube tudi v resnici prišlo. Pri realni izgubi ljubljenega ?loveka pa sta pomembna predvsem dva vidika. V prvi vrsti se posameznik namre? sprašuje, kaj mu je ljubljena oseba pomenila, še bolj pomembno pa je vprašanje, kaj je sam pomenil zanjo. Tako ga izguba sili v opuš?anje iluzij, ki si jih je o svojem uspehu oblikoval s pomo?jo sedaj odsotnega drugega. Izguba mu v bistvu zamaje fantazmo, ki jo goji o sebi. S tem pa se je seveda vedno težko soo?iti.

Pri sre?evanju s samim seboj si v kriznih situacijah, ob visoki verjetnosti samomora, tudi psihoanaliza pomaga z zdravili, ?eprav na?eloma velja, da je do njih zelo skepti?na.

Depresije in samomori
Zadnjo januarsko soboto je 49-letna izvršiteljica okrajnega sodiš?a Marjana Regvat iz ?ernelavcev pri Murski Soboti, verjetno v duševni stiski, zjutraj v službi napisala nekaj navodil. Dopoldne sta mož Milan, ki je okrožni sodnik, in sin Niko poizvedovala za njo, a brez uspeha. Medtem se je ona oglasila doma, na komodi pustila loterijske listke, mobilnik in sporo?ilo z nekaj navodili ter odšla. Nekaj dni zatem so jo našli mrtvo ob poljski poti med Mursko Soboto in Markišavci.

To je le ena izmed zgodb s tragi?nim koncem, ki so prve dni v letošnjem letu pretresale slovensko javnost. Bi lahko bila zanje kriva "zimska depresija"? "Pobegi od doma imajo zelo razli?na ozadja. ?e malo špekuliram, so lahko med možnimi vzroki dolo?eni tipi depresije, predvsem agitirani tip, ali pa depresija z elementi psihoze. Obi?ajno pa depresiven ?lovek težko zbere energijo in voljo za take podvige. Mislim, da so bistveno pogostejši motivi za beg neugodne situacije," meni Pustoslemšek.

Kljub temu se zdi, da se je njihovo število prav sedaj nerazumljivo pove?alo. Ali bi lahko vzroke zanje iskali tudi v ?asu, "naklonjenemu" depresiji? Malokatero stvar v zvezi z depresijo je laže razložiti kot prav to, menijo strokovnjaki. ?e smo prve dni zime, ko sta dan in z njim son?na svetloba zmanjšana na minimum, še nekako v pri?akovanju prihajajo?ih praznikov in smo januarja še pod njihovim vplivom, pa je februar mesec, ko nam pešajo mo?i. Povezanost nekaterih oblik depresivnosti z letnimi ?asi je znana že od nekdaj.

Statistike kažejo, da je tveganje za smrt zaradi samomora pri bolnikih s hujšimi oblikami depresije kar 15-odstotna. Kaj se torej zgodi z gonom po samoohranitvi? Zakaj ga depresija utiša? Musek pojasnjuje:"Status depresivnosti z evolucijskega vidika ni povsem jasen. Res je, da se samomorilnost med vsem najpomembnejšimi osebnostnimi dimenzijami najbolj pogosto povezuje prav z depresivnostjo. Toda samomorilnost je dale? najpogostejša pri starejših osebah, kar je z evolucijskega stališ?a vsekakor primerneje, kot ?e bi bila pogostejša pri mlajših."

Kako temna bo prihodnost
Depresija je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) najpogostejša duševna motnja in ?etrta najpogostejša bolezen na svetu. Za njo trpi ve? kot 340 milijonov ljudi. Predvidevajo, da se bo že do leta 2020 povzpela na drugo mesto, takoj za sr?no-žilnimi obolenji. Po podatkih, objavljenih v britanskem ?asopisu The Indipendent On Sunday, se je prodaja antidepresivov v svetovnem merilu med letoma 1972 in 2002 pove?ala za kar 234 odstotkov. Ali to pomeni, da je bilo depresij neko? manj?

"Res je, da delež obolelih za depresijo neprestano naraš?a, kar je deloma povezano z na?inom življenja, pa tudi z njeno boljšo prepoznavo ter boljšimi možnostmi zdravljenja, kot so bile v preteklosti. Naraš?a pa tudi delež obolelih moških, kar je morda povezano tudi s tem, da si lažje priznajo, da imajo depresijo, da prej poiš?ejo pomo? in o svojih ?ustvih in doživljanju lažje spregovorijo. S tem pa posegajo v podobo o neuni?ljivem in železnem moškem, ki je psihi?no popolnoma stabilen," je prepri?ana Plesni?arjeva.

Geni ostajajo nespremenjeni že tiso?letja. Prav tako se ves ?as sre?ujemo z zunanjimi pritiski. Zakaj torej naraš?anje depresije prav v moderni družbi? Danes je moderno imeti številne želje, medtem ko je realnost pogosto pusta, polna zahtev, odrekanj, razo?aranj… Zato se prav modernemu ?loveku zgodi – da pobegne. V mrak.

Avtorica: URšKA KEREŽI
Objavljeno: ?asopis Ve?er ,  v rubriki  Dosje, Datum: sobota, 17. februar 2007

Prispevek je last avtorice ter ?asopisa Ve?er