Depresija napada tudi otroke in mladostnike

Depresija bo v prihodnjih letih postala vodilni vzrok za obolevnost, zato je skrajni ?as, da duševno zdravje sprejmemo kot nelo?ljivi del splošnega zdravja.Vse ve?ji delež starostnikov, ki vse pogosteje obolevajo za depresijo, neugodne gospodarske in socialne razmere, vse ve?ja odtujenost med ljudmi zaradi hitrega življenjskega tempa in poplave informacijskih tehnologij, ki so nadomestile osebni stik, in vse opaznejše posledice podnebnih sprememb, ki krepijo ob?utke negotovosti: bole?a realnost in razlogi, zaradi katerih so napovedi Svetovne zdravstvene organizacije o porasti depresije v prihodnjih letih še kako verjetne.

Depresija naj bi namre? do 2030. postala vodilni vzrok obolevnosti, strašljivi podatki pa kažejo, da duševne motnje vse pogosteje posegajo v adolescenco, zgodnjo odraslo dobo in celo otroštvo! »Strokovnjaki, med njimi tudi slovenski, vse pogosteje opozarjajo na porast depresije, zlasti med starostniki in mladostniki,« pojasnjuje mag. Bogdan Dobnik, dipl. soc. del., predsednik Nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara Slovenija. »Po nekaterih ocenah naj bi približno odstotek predšolskih otrok trpel za depresivnimi simptomi, med najstniki pa je ta odstotek še višji in znaša od dva do šest odstotkov. Obdobje srednje in pozne adolescence je še posebno kriti?no za pojav depresivnih simptomov, zlasti pri dekletih,« še pove. Depresija se skozi starostna obdobja razli?no kaže: v zgodnjem otroštvu, v starosti od šest do osem let, prevladujejo telesne pritožbe (npr. bole?ina v trebuhu), afektivni simptomi (potrtost ali bes) in psihomotorni nemir, v srednjem pa nizko samospoštovanje, težave s koncentracijo in v šolskem funkcioniranju. Po enajstem letu se težave kažejo skozi brezup, nemo? in ob?utke neutemeljene krivde, lahko tudi z motnjami spanja (npr. pretirano dnevno zaspanostjo) ali spremembo telesne teže. Pri adolescentih se lahko pojavijo morbidne ideje, tudi samomorilne misli.

Genetika in okolje

»Pojav in potek depresije sta povezana z nizom bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov. Verjetnost, da bodo potomci staršev z depresijo podedovali bolezen, je trikrat ve?ja kot v normalni populaciji. Najpogostejši psihosocialni dejavniki se vežejo na neugodne zgodnje izkušnje, neustrezen zgodnji odnos med otrokom in staršem ali na izgubo roditelja v otroštvu. Prve epizode depresije sprožijo pomembni, stresni dogodki, ki so obi?ajno povezani z izgubo, na primer lo?itvijo, žalovanjem, boleznijo, poškodbo, brezposelnostjo,« nadaljuje mag. Dobnik, o genski podlagi in okoljskih vplivih pa spregovori tudi dr. Saša Poljak Lukek, zakonska in družinska terapevtka: »Bolj verjetno je, da depresivne simptome razvije posameznik, ki ima tako reko? ugodno gensko zasnovo za motnjo razpoloženja, hkrati pa okolje ni dovolj spodbudno, da bi omogo?alo u?inkovito soo?anje s stresnimi situacijami.« Za depresivna stanja jezna?ilna odsotnost pozitivnih ?ustev, torej se ?lovek, ki je podvržen depresiji, na obup, neuspešnost, utrujenost in žalost ne odziva u?inkovito. Stres razrešuje neuspešno, kar še krepi naštete ob?utke. »Za?etne korake depresije prepoznavamo v pogostih in mo?nih ob?utkih nemo?i, odsotnosti motivacije, utrujenosti, neurejenem ritmu spanja. ?e je oseba pri poskusu ublažitve teh neprijetnih ob?utkov neuspešna, lahko ti na?nejo njeno vsakodnevno funkcionalnost, ob ?emer že govorimo o za?etku depresivne motnje, ki se kaže še s pomanjkanjem interesa in radosti, samomorilnimi mislimi, pri?akovanjem slabega, skrbmi, jokom, ob?utki krivde, slabim spominom,« pojasni Poljak Lukekova.

Nevarna osamitev 

Pri depresiji se telo nenehno bojuje proti navideznemu sovražniku, nadaljuje: »Telo je stalno pod stresom in pritiskom, na katera oseba ne najde u?inkovitega odgovora. Zaradi te napetosti lahko predvidevamo, da so ljudje z depresivnimi simptomi tudi bolj podvrženi drugim psihi?nim motnjam in fizi?nim boleznim.« Depresivna stanja povzro?ijo tudi prekinitev odnosov: posameznik ?uti krivdo ali pa se zaradi ponavljajo?ih se neprijetnih izkušenj iz odnosa preprosto umakne, pojasni: »Na nekatere simptome se lahko posameznik, njegova družina in okolje prilagodijo, ?e pa so depresivna stanja posledica globlje osebne stiske, nezdravljeni depresivni simptomi praviloma mo?no okrnijo posameznikovo življenje. Posledica je pogosto popolna osamitev, ki depresivne simptome še pove?a. Odsotnost odnosov, predvsem pri starostnikih, pogosto prepoznavamo kot klju?ni dejavnik za ohranjanje in krepitev depresivnega razpoloženja.« ?e je oseba kljub depresivnim simptomom funkcionalna (je sposobna skrbeti zase, hoditi v službo, ohranjati odnose), se zdravljenje usmerja predvsem na psihi?no podporo posamezniku, pri ?emer so u?inkovite psihoterapevtske obravnave in vklju?itve v terapevtske skupine, sogovornica pove o zdravljenju: »Te intervencije namre? omogo?ajo doživljanje pozitivnih izkušenj, s katerimi se posameznik lažje spopada z ob?utki nemo?i, utrujenosti, upadom motivacije, žalosti. ?e pa depresivni simptomi že na?enjajo funkcionalnost posameznika, je za u?inkovito zdravljenje potrebna kombinacija psihiatri?nega in psihoterapevtskega zdravljenja.«

Za ozaveš?anje in preventivo

Duševne stiske so sestavni del življenja, zato je pomembno, da se v odraš?anju oborožimo s sposobnostjo spopadanja z izzivi, poudarja dr. Saša Poljak Lukek: »Otrok, ki bo dojel, da so vsi ob?utki obvladljivi, bo tudi kot odrasel ob strahu in stiski našel u?inkovit odziv. ?e ob?utkov ne bo znal pomiriti sam, bo poiskal pomo? v zanj pomembnih odnosih. ?e niti tam ne bo odgovora, bo imel toliko poguma, da bo poiskal strokovno pomo?. Priznati lastno nemo? pa je prvi korak na poti zdravljenja depresije!« Velika ovira na poti do rešitve je pogosto prav družba, ki žal še vedno goji predsodke do duševnih težav. Duševno zdravje je treba sprejeti kot nelo?ljivo celoto splošnega zdravja, opozarja mag. Bogdan Dobnik: »Mladih, ki bodo v primeru resnejših zapletov poiskali strokovno pomo?, nikakor ne smemo stigmatizirati, temve? jih moramo postaviti za zgled vsem drugim, ki svojo stisko, predvsem zaradi bojazni pred neustreznim odzivom okolice, skrivajo. Vsekakor bo treba skrajšati predolge ?akalne dobe za obisk strokovnjaka in izboljšati pokritost s službami pomo?i, zlasti v regijah, ki so izrazito podhranjene z javno zdravstveno mrežo klini?nih psihologov in pedopsihiatrov. Država bo morala ve? vlagati v preventivo in ozaveš?anje ter narediti vse, da bo nacionalni program duševnega zdravja ?im prej sprejet in implementiran. Slovenija namre? po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije spada med tiste redke države, ki tega klju?nega strateškega dokumenta še niso izoblikovale, ?eprav bi ga v skladu z zakonom o duševnem zdravju morala sprejeti že leta 2009!«

Preventivne delavnice za krepitev duševnega zdravja, ki jih pripravlja Ozara Slovenija, kažejo, da mladostniki slabo poznajo duševno problematiko: še najve? vedo povedati o depresiji, a pri tem le redki lo?ijo med kratkotrajno potrtostjo in klini?no depresijo. In ugotovitev niti ni presenetljiva, kajti tovrstno znanje je nadvse skopo tudi pri odraslih. Ozaveš?anje je torej klju? do ustreznih premikov, za katere si vztrajno prizadeva tudi društvo, a kljub številnim pomanjkljivostim vendarle opažajo pozitivne spremembe v družbi, še zaupa mag. Dobnik: »Dokaz je vse pogostejše in kakovostnejše pisanje medijev o tej ve?krat zapostavljeni tematiki.

Vse ve? je ljudi, ki so o izkušnjah s spopadanjem z depresijo odkrito spregovorili, tudi nekatere znane Slovenke in Slovenci, ki lahko klju?no vplivajo na odnos javnosti do teh težav. Pomen dobrega duševnega zdravja prebivalstva so kon?no prepoznali tudi politiki, ki so se o?itno zavedli, kakšno ekonomsko breme pomenijo te težave. Prepri?ani smo, da lahko tudi z delavnicami pripomoremo k boljšemu poznavanju duševnih motenj, tudi z našimi knjigami za otroke in mladostnike, ki jim poskušajo na razumljiv na?in približati problematiko.« 

Avtorica: Ema Bubanj
Foto: Shutterstock

Izvirna novica: Slovenske novice   05.11.2012

?lanek je last medija Slovenske novice in avtorice