Depresija – Poiš?ite pomo?!

Pogosto nas preveva ob?utek, ki mu re?emo žalost. Vendar depresija pomeni ve? kot le trenutek ali dva žalosti in ob?utek obupa ter nemo?i. Depresija je bolezen. Kot za mnoge bolezni tudi za depresijo še ne vedo, kaj natan?nojo povzro?a. Ve se, da je depresija posledica kemi?nega neravnovesja v možganih in da imajo zdravila pomembno vlogo pri ponovnem vzpostavljanju le- tega.
Depresiven bolnik je obi?ajno žalosten, obupan, ima pa tudi številne druge znake, ki se med boleznijo pogosto spreminjajo.
Najpogostejši simptomi depresije so:

• žalostno, depresivno razpoloženje;
• izguba veselja in zanimanja za prijetne stvari, ki so pred tem povzro?ale veselje;
• vznemirjenost, tesnoba, napetost;

• razdražljivost;
• utrujenost brez o?itnega vzroka, pomanjkanje energije;
• motnje koncentracije;
• ob?utki krivde;
• ob?utki nesposobnosti in manjvrednosti;
•  motnje spanja: bodisi nespe?nost bodisi preve? spanja;
• spremembe apetita;
• težave v spolnosti;
• misli na samomor;
•  številni in zelo razli?ni telesni znaki, kot so: glavobol, bole?ine v prsih, razbijanje srca, prebavne motnje, potenje, ob?utek težkega dihanja, bole?ine povsod po telesu.

Depresija pri moškem—ne spreglejte simptomov
Pri moških se depresija kaže še druga?e, saj se z njo težje spoprimejo ali celo ne prepoznajo ob?utkov nemo?i, žalosti, krivde.

Torej naj bodo še posebej pazljivi na spodaj navedene znake:

•  napadi jeze;
• nasilnost;
• hitra izguba telesne teže;
• ob?utek izgorelosti, utrujenosti;
• pretirana telesna dejavnost;
• zloraba alkohola oz. drog;
• tvegano vedenje (npr. hitra, neprevidna vožnja avtomobila, nevarni športi);
• spremenjeno obnašanje na delovnem mestu: pretirano nalaganje zadolžitev, nadure.

Depresija pri ženski—igra hormonov
Depresija je še enkrat pogostejša pri pripadnicah ženskega spola, ki se morajo spoprijeti z družino, kariero, menstruacijskimi ciklusi (pms), nose?nostjo, menopavzo… Tako je ve?ja pojavnost depresije prav gotovo posledica kombinacije razli?nih bioloških in družbenih dejavnikov. Depresija je pogosto povezana s hormonskimi spremembami, ki so jim ženske podvržene v razli?nih življenjskih obdobjih—z menstruacijo, nose?nostjo, porodom in menopavzo.

Stres, nezadostna podpora, prevelika in idealizirana socialna pri?akovanja, ki se jim pridružijo še skrbi za otroke in dom, lahko pri ženskah povzro?ijo nastanek depresivnih simptomov. Ženske, ki so bile v mladosti ali kasneje telesno in psihi?no zlorabljene, imajo depresijo pogosteje, v nasprotju s tistimi, ki nimajo teh izkušenj.

Poleg že naštetih splošnih naj opozorimo še na naslednje simptome depresije, ki se pogosteje pojavijo pri ženskah:

• spremenljivo razpoloženje,
• pretirana zaspanost,
• pove?an apetit,
• ob?utek težkih rok in nog,
• ob?utljivost za zavrnitve v medosebnih odnosih…

Poiš?ite pomo?!
Depresija ni nobena sramota, je bolezen, kot so npr. sladkorna bolezen, povišan krvni tlak …, ki lahko prizadene vsakogar. Depresija nikakor ni stanje, ki ga lahko odpravimo samo s pomo?jo trdne voljo ali mo?ne želje. ?e ugotovite, da se je vaše razpoloženje spremenilo ali da imate druge simptome depresije, se pogovorite z ljudmi, ki so vam blizu. ?im prej poiš?ite strokovno pomo?. Odlašanje z zdravljenjem bolezen samo še poslabša.

Depresija je ozdravljiva!
Zdravnik vam bo, potem ko je ugotovil depresijo, predpisal zdravila, ki vam lahko u?inkovito pomagajo. Ne delujejo pa tako hitro, kot zdravila, ki jih obi?ajno vzamete za odpravljanje bole?in. Do izboljšanja depresije pride po nekaj tednih zdravljenja, za bistveno izboljšanje je obi?ajno potrebno od 2 do 4 tedne jemanja zdravil. Zdravljenje depresije traja ponavadi od 6 do 8 mesecev, v nekaterih primerih lahko vse življenje. Zdravljenje prve epizode depresije traja še od 4 do 5 mesecev po izboljšanju, pri ponovitvah je zdravljenje daljše in traja leto dni ali ve?. Pomembno je, da z jemanjem antidepresivov nadaljujete tudi potem, ko se že dobro po?utite. Antidepresivi ne povzro?ajo odvisnosti ali navade niti pri dolgotrajnem jemanju. Nadaljevalno zdravljenje po zdravnikovih navodilih zmanjša možnost, da se bo depresija ponovila.

O depresiji, ki se lahko pokaže tudi druga?e, zdravljenju in o tem, ali lahko sami kaj storimo, da se nas depresija ne dotakne, smo se pogovarjali s prof. dr. Margo Kocmur, dr. med., specialistko psihiatrije.

V prispevku smo nanizali nekaj najpogostejših znakov, ki lahko kažejo na to obolenje. Kakšen pa je skriti obraz depresije, ki ga ne prepoznamo tako zlahka?
Depresija je lahko tudi skrita, »zamaskirana«, in tedaj je ne prepoznamo tako zlahka. Najpogosteje se skriva za slabim telesnim po?utjem, predvsem s trajnimi bole?inami, ki v?asih nimajo prav nobenega organskega vzroka, v?asih pa je ta nesorazmerno majhen glede na subjektivne težave, ki jih povzro?a. Tudi tedaj, ko ?lovek v resnici zboli za neko telesno boleznijo, npr. za nekim sr?nim obolenjem, se hkrati z njim lahko razvije tudi depresija: možno je, da se razvije neodvisno od telesnega obolenja, lahko je njegova posledica, lahko pa celo vzrok zanj. Težava je v tem, da ob neki telesni bolezni težje pomislimo na depresijo ali pa si jo razlagamo kot neobhodno in »razumljivo« posledico, ki je ni treba zdraviti.

Razli?ne obraze ima depresija lahko tudi pri otroku ali pri starostniku: pri otroku se utegne kazati kot neustrezno vedenje s popuš?anjem v šoli in tudi z razli?nimi telesnimi težavami. Starejši imajo lahko enake znake depresije kot mladi, pogosto pa so druga?ni. Nekateri znaki telesne bolezni so lahko podobni kateremu od znakov depresije. Tako sta lahko izguba teka ali motnja spanja znaka depresije ali pa cele vrste telesnih bolezni, npr. bolezni srca ali artritisa. ?e gre za depresijo, bodo najverjetneje prisotne še depresivne misli in depresivno razpoloženje. Za starejše je zna?ilno, da manj govorijo o ?ustvih, svojo nerazpoloženost pa izražajo tudi s pretiranim ukvarjanjem s telesnim zdravjem, s skrbjo, da so telesno bolni, ?eprav imajo vsa zagotovila in potrdila, da so zdravi. Mogo?e je vzrok za takšno vedenje v tem, da so bili starejši vzgojeni še v prepri?anju, da zdravnika ne kaže bremeniti z drugim kot s telesnimi znaki. Pomembno je, da takega ?loveka prepri?amo, da so njegove težave ?ustvene narave in da mu ponavljanje razli?nih preiskav ne bo pomagalo, ampak bo le oddaljilo za?etek ustreznega zdravljenja.

Kaj lahko sproži depresijo? Zakaj se nekomu zdi enaka težava nepremagljiva in lahko vodi v depresijo, drugi pa v njej vidi izziv?
Na nastanek depresije vplivajo trije dejavniki: prirojene in pridobljene lastnosti ter življenjske okoliš?ine. ?e je že kdo v družini imel depresijo, je verjetnost, da jo boste imeli tudi vi, ve?ja. To kaže, da prirojene lastnosti niso nepomembne.

?eprav je pojavljanje depresije pogostejše v razli?nih generacijah iste družine, se pojavlja tudi pri ljudeh brez takšne družinske zgodovine. Pomembno vlogo pri nastanku depresije imajo tudi ?lovekove osebnostne lastnosti. Bolj ranljivi so tisti ljudje, ki ne zaupajo sami vase in v svoje sposobnosti, in katerih pogled nase in na svet je prežet s pesimizmom. Depresijo lahko sprožijo tudi razli?ne življenjske obremenitve (npr. kroni?na bolezen, denarne težave, težave v medosebnih in družinskih odnosih itd.) ali nenadni dogodki, ki spremenijo našo življenjsko utirjenost (npr. izguba drage osebe, izguba dela, upokojitev itd.). Pri vsakomer je delež enega od treh dejavnikov razli?en in temu najbrž lahko pripišemo tudi naše razli?ne odzive v stresnih situacijah, saj bo ob enaki težavi nekdo postal depresiven, nekdo drug pa ne.  

Zdravljenje z zdravili ali psihoterapijo…, kako bi nagnili tehtnico?
Zdravljenje depresije je zelo u?inkovito. Pomembno pa je, da se ne opredeljujemo že vnaprej glede tega, ali so u?inkovitejša zdravila ali psihoterapija. Pri depresiji je namre? enako pomembno oboje. Pri zelo hudih oblikah depresije, pri katerih so prisotne tudi blodnje ali hudi ob?utki krivde, ki vodijo v samomorilnost, bo v za?etku zdravljenja delež zdravil praviloma ve?ji od deleža psihoterapije. Pri mnogih drugih oblikah pa sta si deleža psihoterapije in zdravila enakovredna. Vprašanje se torej ne glasi: »ali – ali«, pa? pa »koliko enega in drugega ter kdaj«.

Kako delujejo zdravila za zdravljenje depresije? Lahko postanemo odvisni od njih?
Zdravila za zdravljenje depresije delujejo na kemi?ne prenašalce informacij v možganih, in sicer ve?inoma tako, da pove?ajo njihovo koncentracijo v sinapsah. Od teh zdravil ne moremo postati odvisni, ?eprav jih je treba jemati zelo dolgo, v?asih, kadar se depresivna motnja ponavlja, tudi celo življenje

Lahko govorimo o preventivi?
O pravi preventivi težko govorimo. Na osebni ravni bi lahko bila v tem, da bi vsakdo znal poslušati sebe in svoje potrebe ter živeti tako, da bi bil kar najbolj v sozvo?ju sam s seboj. Vsi pa vemo, da so življenjske okoliš?ine pogosto takšne, da nam iz katerega koli že razloga to prepre?ujejo. Seveda bi bilo lepo, ko bi bil svet pravi?en do vseh, ko bi ne bilo prepirov, vojn, revš?ine; tedaj bi bilo mogo?e tudi depresije kaj manj. Kdo ve? Pomembno je, da poskušamo sami uravnavati svoje življenje. ?e pa že postanemo depresivni, si tega nikar ne prikrivajmo in poiš?imo pomo?. Morda nam bo bistveno lažje že tedaj, ko bomo nekomu, ki mu zaupamo, povedali o svojih težavah in slišali njegov nasvet. Marsikdo je presene?en, ko spozna, da ima ob sebi ljudi, ki ga imajo radi in ga prav zaradi tega poznajo bolj, kot bi si mislil. ?e pa nam tudi to spoznanje ne prežene ob?utka osamljenosti in praznine, bomo najbrž potrebovali tudi strokovno pomo?.

V zimskem ?asu naj bi bilo ve? mra?nega razpoloženja, ki mu v pogovornem jeziku pravimo depresija. Je to mit ali resnica?
 Res je v zimskem ?asu nekaj ve? depresije, ?eprav je o številkah težko govoriti, saj so to bolj ocene kot pravi epidemiološki podatki. Svetloba in toplota namre? vplivata na ve?ino živih bitij spodbudno, prav nasprotno kot tema in mraz. Tudi ena od oblik zdravljenja depresije uporablja kot antidepresivno sredstvo prav svetlobo.

Za konec vas prosim še za nekaj nasvetov, da do (blažje) depresije ne bi prišlo.
Enotnega nasveta, da do depresije ne bi prišlo, ni mogo?e dati. Ljudje smo si preve? razli?ni in tudi naše želje ter potrebe se v razli?nih življenjskih obdobjih spreminjajo. Tako celo istemu ?loveku ne moremo vselej enako svetovati, kaj šele, da bi isti nasvet veljal za vse po vrsti. Naj še enkrat poudarim, kar je bilo že re?eno: poskušajmo živeti v sozvo?ju s seboj ter z bližnjo in daljno okolico. ?e pa smo ranljivi za nastanek depresije, poskušajmo spoznati okoliš?ine, ki so za nas še posebej obremenjujo?e in se jim izognimo ali pa jih rešujmo na na?in, ki v nas ne bo sprožil bolezenskega procesa. In še enkrat: ?e postanemo depresivni, si poiš?imo pomo?.

»Depresijo lahko sprožijo tudi razli?ne življenjske obremenitve (npr. kroni?na bolezen, denarne težave, težave v medosebnih in družinskih odnosih itd.) ali nenadni dogodki, ki spremenijo našo življenjsko utirjenost (npr. izguba drage osebe, izguba dela, upokojitev itd.).«

Objavljeno v decembrski številki ABC zdravja
?lanek je last revije ABC zdravja