Depresija pri otroku

Depresija je pogosta duševna motnja, ki ni omejena glede na starost in zavzema pomembno mesto tudi v otroški psihopatologiji.

Razširjenost depresije je razli?na glede na starost otroka, predvsem pa
je prisotna v populaciji otrok z razli?nimi nevrološkimi ali
pediatri?nimi boleznimi. Vzrok depresije pri slednjih je predvsem v
hospitalizaciji in separaciji od staršev. Za depresijo pri otrocih so
zna?ilne predvsem somatske težave, razdražljivost in socialna izolacija.
Pogosto so pridružene tudi motnje spanja in hranjenja. Depresija tako
odraslega, kot tudi otroka prizadane celostno. Vpliva na otrokovo telo,
na misli, na ?ustvovanje, na vedenje ter na medsebojne odnose. 

Kako prepoznati depresijo pri otroku? 

Depresijo pri otrocih lahko hitro spregledamo predvsem ker so nekateri znaki depresije druga?ni kot pri odraslih osebah. Za diagnosticiranje depresije obstaja sicer širok spekter diagnosti?nih orodij. Predvsem je potrebno prepoznati ali gre resni?no za motnjo razpoloženja ali so morda starši zaskrbljeni ker se spreminja otrokovo vedenje glede na njegove razvojne faze. Pri otrocih in mladostnikih je v?asih namre? težko lo?iti normalno fazo odraš?anja od depresivnosti. Raziskujemo tudi ali je depresivno razpoloženje prisotno le pri otroku ali bi bilo pomembno vklju?iti v zdravljenje tudi katerega od družinskih ?lanov. Za kon?no diagnozo depresije preverimo tudi pogostost, intenziteto in trajanje depresivnega razpoloženja.

?eprav je zaradi spreminjanja vedenja otrok skozi odraš?anje težko lo?iti med prehodnim nihanjem razpoloženja in depresijo kot motnjo, je ob nenadno spremenjenih vedenjskih vzorcih in kadar pediater izklju?i druge bolezni, možno, da spremenjeno vedenje kaže na depresijo.

Depresija ima pri otrocih svoje specifi?nosti glede na psihološki in biološki razvoj otroka.

V kolikor gre pri odraslih osebah z depresijo za znatno izgubo teže, se pri otrocih ta pogosteje izraža skozi nedoseganje predvidene teže glede na starost otroka. Prav tako naprimer depresivno razpoloženje pri odraslem, pri otrocih lahko zamenja razdražljivost. Najkrajši ?as trajanja za postavitev diagnoze je pri otrocih skozi opazovanje in spremljanje simptomatike okoli leto dni.

Na katere znake in simptome bodimo pozorni?

Pozorni bodimo na naslednje znake depresivnega vedenja ali razmišljanja:

– Ali vaš otrok joka ve? kot prej

– se morda hitro razjo?e ob filmu, brez da bi vedel zakaj

– otrok govori o tem, da je žalosten, prazen znotraj sebe

– življenje se mu zdi nesmiselno, nima upanja v prihodnost in zaupanja v ljudi

– otrok doživlja mo?ne ob?utke krivde

– otrok se težko uspava, ?e se prebudi težko zaspi nazaj

– izguba zanimanja za prej priljubljene aktivnosti

– veliko ?asa želi otrok preživeti sam, izogiba se druženju

– spremembe v na?inu prehranjevanja (prenajedanje oz. zavra?anje hrane)

– ali je otrok pogosteje kot prej utrujen in se težko vklju?i v aktivnosti

– otrok omenja, da bo odšel zdoma, zapustil prijatelje, šolanje

– otrok je destruktiven do sebe (samopoškodovanje ter misel na samomor).

Depresiven otrok je videti žalosten, govori z monotonim glasom, gibanje je upo?asnjeno, je osamljen. Tak otrok samega sebe pogosto opiše z negativnimi besedami “neumen sem, nih?e me ne mara”. Pogosto je pri otrocih depresija skrita tudi za somatskimi motnjami kot so glavobol in bole?ine v trebuhu. Pri otrocih z depresijo pogosto najdemo tudi razli?ne fobije, nezmožnost uživanja v dejavnostih, spremembo teže in pretirano zaspanost. Depresivni otroci ne želijo v šolo, so utrujeni, se pretirano oklepajo staršev ali se brez razloga bojijo razli?nih stvari, na primer tega, da bosta starša odšla ali umrla. Z odraš?anjem, ko vse bolj prihaja do izraza slaba samopodoba, pa se depresija izraža tudi z apati?nostjo, razdražljivostjo, ob?utki krivde, anksioznostjo in slabo koncentracijo. V adolescenci klini?na slika depresije postaja vse bolj podobna tisti pri odrasli osebi. Pojavijo se tudi misli na samomor, zloraba alkohola ali drog z namenom olajšanja ?ustvenega trpljenja. Tudi pove?ana agresija mladostikov, zavestno kršenje norm in pravil, težave z avtoriteto so lahko pravzaprav le prikrita depresija.

Pri kateri starosti že lahko govorimo o depresiji pri otroku?

Majhnim otrokom težko diagnosticiramo depresijo ker ni zadostne verbalne komunikacije, ni dovolj informacij o intrapsihi?nem doživljanju. Tako si pri diagnostiki pomagamo z neverbalnimi znaki kot so obrazna mimika, telesni gibi, opazovanje njihove pozornosti. Pri šolskih otrocih je diagnostika jasnejša ker je možna boljša izmenjava informacij, otrok lahko opiše svoje ob?utke, misli in težave.

Kaj so možni sprožilci depresije?

Tako kot pri odraslih osebah, ima depresija tudi pri otrocih možen širok spekter vzrokov za nastanek depresije. Lahko so biološki, genetski, pretekli travmatski dogodki, izguba bližnjega, stres, neurejeni in konfliktni odnosi v družini ipd. Med najpogostejše vzroke za nastanek depresije pri otroku štejemo biološke vzroke ter vzroke vezane na odnos “otrok-starš” oziroma na odnos “otrok–njegova okolica”.

Kako pomagati otroku z depresijo?

Biopsihosocialni pristop ima pri zdravljenu depresije otrok in mladostnikov ter tudi odraslih najve? zagovornikov. Izraz »biopsihosocialni« poudarja nelo?ljivo medsebojno povezanost bioloških, psiholoških in socialnih faktorjev pri zdravljenju.

Individualna psihoterapija vklju?uje vse tehnike in metode, ki so fokusirane na depresivne simptome, poseben povdarek je na otrokovem odnosu do samega sebe. Vrsta terapevtske tehnike je odvisna od razvojne stopnje otroka in njegove sposobnosti razumevanja. “Igralna terapija” je zelo u?inkovito orodje kadar je zaradi razvojne faze verbalna komunikacija še neu?inkovita.

Pri otrocih se uporablja ve? razli?nih tehnik, ki temeljijo na “transferju”, ki govori pomembno zgodbo o odnosih iz preteklosti, kakšne odnose je imel otrok z njemu pomembnimi osebami. Fokus terapije je tako usmerjen predvsem na medsebojne odnose. Terapevti se poslužujejo kreativnih tehnik kot so: uporaba risbe, igre z lutkami ali živalmi, pripovedovanje zgodb. Terapija temelji na podpori, empatiji in samoopazovanju. Pomembno je, da je terapevt dobro uglašen na svojega klienta, da lahko menja pristop in tehniko glede na situacijo ter skozi to spremlja otrokovo možnost napredovanja v terapevtskem procesu. Psihoterapija otrok in mladostnikov temelji tudi na prepoznavanju in spreminjanju mišljenja, predvsem v odnosu do sebe, saj depresija prikazuje negativno sliko sebe.

Skupinska terapija otroku omogo?a, da lažje izrazi svoja ?ustva ter vzpostavi empatijo z drugimi ?lani skupine ter zgradi ob?utek varnosti in sprejetosti v skupini.

Starši so prav tako zelo pomemben ?len v procesu terapije z otrokom. Skozi so?asen starševski trening se u?ijo kako se pogovarjati z svojim otrokom, kako otroka poslušati. Pogosto namre? pri otrocih z depresijo prepoznavamo neustrezne družinske medsebojne odnose. Smotrno je, da se v terapijo vklju?i celotna družina s ciljem izboljšati medsebojne odnose.

Depresivna stanja pri otrocih in mladostnikih se, v izjemnih primerih in v kolikor je res nujno, zdravi tudi z psihofarmakološkimi zdravili kot so antidepresivi in stabilizatorji razpoloženja.

Kam se obrniti po pomo??

Obrnete se lahko na “Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše” v Ljubljani, Mariboru ali Kopru. To je javni zavod, strokovna ustanova, namenjena varovanju duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Psihologi, pedopsihiatri, specialni pedagogi, pedagogi, logopedi in socialni delavci pomagajo otrokom, mladostnikom in staršem pri razreševanju u?nih, ?ustvenih, vzgojnih, vedenjskih, psihosocialnih in psihiatri?nih motenj.

Razvoj psihoterapije pa je prinesel tudi v slovenski prostor številne psihoterapevtske šole, ki temeljijo na razli?nih teoreti?nih konceptih: psihoanaliti?na, vedenjsko-kognitivna, humanisti?no-eksistencialna, sistemska družinska terapija in druge. Namen psihoterapije je skozi pogovor in razli?ne tehnike samospoznavanja dose?i spremembo v posameznikovi osebnosti, v vedenju in ?ustvovanju. Potrebe po tovrstni pomo?i otrokom, mladostnikom in njihovim staršem so vse ve?je. Za pomo? se obrnite na psihoterapevte, ki so specializirani za delo z otroki in mladostniki.

Staršem za širši vpogled v depresijo priporo?am knjigo “Depresija za telebane”, avtorja: Smith in Elliot. Mladostnikom v samopomo? pa odli?en priro?nik z naslovom “Ko ni? ve? ni važno”, avtor: Bec Cobain.

Avtorica: Laura Tratnik

Izvirna novica: Ringaraja.net  14.9.2012

?lanek je last medija Ringaraja.net  in avtorice