Depresija v šolskih klopeh

Zavod Eko-Humanitatis je že drugo leto izvajal projekt o duševnem zdravju s poudarkom na depresiji. V minulih dveh tednih so na OŠ Dekani, OŠ Škofije, OŠ Marezige, OŠ Antona Ukmarja in na Gimnaziji Koper, izvajali projekt "Proti najstniški depresiji", s katerim so želeli izvajalci v okviru "dnevov zdravja v MOK" dvigniti ozaveš?enost o depresiji med najstniki.

Depresija se med najstniki lahko hitro pojavi, predvsem zaradi pritiskov v šoli, zaradi problemov v družinskem okolju in zahtevah po resnih življenskih odlo?itvah, pri ?emer se je najstniki pogosto ne zavedajo. In prav v tem je najve?ji problem in hkrati glavni motiv izvajalcev projekta. Pozno odkrit pojav depresije namre? mo?no zaostri postopke zdravljenja ter pove?a tveganje za bolnikovo duševno in fizi?no stanje v celoti.

Mladi pod vplivom množi?nih medijev

Glede na zadnje raziskave je pojav depresije med najstniki vse pogostejši, k ?emur prispevajo tudi ob?i družbeni trendi. Sodobni na?in »hitrega« življenja, najnovejših komunikacijskih tehnologij in virtualnega sveta ter socialnih omrežij, predvsem mlade oddaljujejo od pristnega druženja in tako vplivajo na posameznikovo družbeno integracijo. Stres in obremenitve na delovnih mestih, ki jih vsaj ob?asno, doživlja ve?ina staršev dodatno otežujejo razvoj zdravega družinskega okolja. Najstniki so tako po ve? ur na dan prepuš?eni masovnim medijem polnih idealov o samopodobi, nasilja in potrošniških nasvetov, ki v ljudeh nasploh, posebej pa pri mladih vzbudijo ob?utek, da je njihova sre?a pogojena le z zadovoljitvijo ?im ve? materialnih želja. Ob tem pa duševna notranjost posameznikov ostaja prazna, kar se rezultira v številnih duševnih motnjah, med njimi najpogosteje prav v depresiji.

Le malo jih ne ve, kaj je "depra"

V sklopu doti?nega projekta so med u?enci in dijaki izvedli raziskavo o poznavanju depresije in njihovem odnosu do ljudi s tovrstno težavo. Sodelovalo je 241 u?encev 7., 8. in 9. razreda in 83 naklju?no izbranih dijakov, ki je rešilo krajši anketni vprašalnik. Raziskava je pokazala visok delež poznavanja depresije, saj le 14 odstotkov u?encev oz. 5 odstotkov dijakov ni vedelo kako opisati izraz depresija, kar daje nadvse prijetno sliko. Otroci so namre? navajali minimalno dva pokazatelja depresije. Depresijo so opisovali kot motnjo razpoloženja, duševno motnjo, nihanje razpoloženja, bolezen, resne težave oziroma, da je depresiven ?lovek dolgo ?asa slabe volje ali brez volje, zaprt vase, da misli na samomor, žalosten, osamljen, pod stresom, nervozen, ima težave samim seboj, ima negativen odnos do vsega oz. negativno razmišlja, je otopel, zamorjen, jo?e, je nesre?en, agresiven in vzkipljiv. 38,6 odstotkov u?encev in kar slabih 57 odstotkov dijakov je že imelo izkušnjo z depresivno osebo, kar niti ni tako alarmanten podatek glede na to, da je depresija druga najbolj pogosta težava pri ljudeh.

Le 14 odstotkov u?encev ne bi sprejelo depresivnega ?loveka, obstoje?emu prijatelju z depresijo, pa bi ob strani stalo kar 98 odstotkov u?encev in prav vsi dijaki.

Je depresija nalezljiva?

Kar 20 odstotkov u?encev in 40 odstotkov dijakov pa meni, da je depresija nalezljiva bolezen, kar je pecej presenetljiv rezultat. Depresija seveda ni nalezljiva, ?eprav je potrebno opozoriti, da posameznik, ki je nenehno v stiku z depresivno osebo (takšne primere imamo predvsem znotraj družin) izpostavljen ve?jemu tveganju, da bo zbolel zanjo tudi sam, kar pa nikakor ne pomeni, da v vsakem primeru bo. Ali so u?enci in dijaki v svojih odgovorih mislili na omenjeno korelacijo ali na epidemološko nalezlijivost sicer z zagotovostjo ni mogo?e trditi, a vseeno ostaja takšno mnenje zaskrbljujo?e in predvsem v neskladju z odgovori, ki so jih najstniki podali pri zadnjem vprašanju.

Depresivec je lahko moj prijatelj

Izsledki so pokazali precej pozitivne rezultate. Precej velik odstotek sodelujo?ih, razume kaj depresija je in ima pozitivno držo do ljudi z depresijo. Zaskrbljujo? je le podatek o nalezljivosti depresije, ki je precej visok predvsem pri dijakih in kar nekoliko nasprotuje podatku, da se je majhen delež vprašanih opredelilo za tiste, ki nekoga z depresijo ne bi sprejeli za prijatelja, saj lahko nakazuje na dejstvo, da slabše poznajo dejavnike, odgovorne za nastanek depresije.

    
Maja Kolarevi?

Izvirni ?lanek objavljen na Obala.net 1. 6. 2011
?lanek je last Obala.net in avtorjev.